Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kako naj bi gledali na ljudi, medtem ko se bliža Jehovov dan?

Kako naj bi gledali na ljudi, medtem ko se bliža Jehovov dan?

 Kako naj bi gledali na ljudi, medtem ko se bliža Jehovov dan?

»Gospod [Jehova, NW] ne odlaša obljube, [. . .] temuč potrpežljiv je z vami, ker noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja.« (2. PETROV 3:9)

1., 2. a) Kako Jehova gleda na ljudi danes? b) Kaj se lahko vprašamo?

JEHOVOVI služabniki imamo nalogo, da ‚pridobivamo v učence vse narode‘. (Matevž 28:19) Medtem ko izpolnjujemo to nalogo in čakamo na »veliki dan GOSPODOV«, moramo na ljudi gledati tako, kakor nanje gleda Jehova. (Zefanija 1:14) In kako gleda nanje? Apostol Peter pravi: »Gospod [Jehova, NW] ne odlaša obljube, kar imajo nekateri za odlašanje; temuč potrpežljiv je z vami, ker noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja.« (2. Petrov 3:9) Bog gleda na ljudi kot na posameznike, ki imajo možnost, da se pokesajo. On »hoče, da se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice«. (1. Timoteju 2:4) Jehova je zares vesel, ko »se brezbožnik obrne od svojega pota in živi«! (Ezekiel 33:11)

2 Ali gledamo na ljudi tako, kakor nanje gleda Jehova? Ali so tudi za nas, podobno kot za Jehova, posamezniki iz katere koli rase in naroda možne ‚ovce njegove paše‘? (Psalm 100:3; Dejanja 10:34, 35) Premislimo o dveh zgledih, ki kažeta, kako pomembno je imeti Božje gledišče. Obakrat je pretilo uničenje in Jehovova služabnika sta bila o tem vnaprej obveščena. Ta zgleda sta še  zlasti pomembna za nas danes, ko čakamo na Jehovov veliki dan.

Abraham je imel Jehovovo gledišče

3. Kako je Jehova gledal na prebivalce Sodome in Gomore?

3 Prvi zgled je povezan z zvestim očakom Abrahamom in hudobnima mestoma Sodomo in Gomoro. Ko je Jehova slišal »vpitje [klice pritožb, NW] iz Sodome in Gomore«, mest in njunih prebivalcev ni kar takoj uničil. Zadevo je najprej preiskal. (1. Mojzesova 18:20, 21) V Sodomo je poslal angela in ta sta se nastanila v hiši pravičnega Lota. Tistega večera, ko sta prišla k Lotu, ‚so moški, dečki in starci, vse ljudstvo iz vsega obmestja, obsuli hišo‘, ker so hoteli imeti z angeloma homoseksualne odnose. Ponižujoče stanje tamkajšnjih prebivalcev je jasno potrjevalo, da si mesto zasluži uničenje. Kljub temu sta angela dejala Lotu: »Koga imaš še tu? zeta ali sine svoje ali hčere svoje, ali kogarkoli imaš v tem mestu, glej, da gredo iz tega kraja.« Jehova je odprl pot, da bi rešil nekatere prebivalce mesta, toda uničenju so na koncu ubežali le Lot in njegovi hčeri. (1. Mojzesova 19:4, 5, 12, 16, 23–26)

4., 5. Zakaj je Abraham prosil za prebivalce Sodome in ali je gledal na ljudi tako kakor Jehova?

4 Vrnimo se zdaj v čas, ko je Jehova razodel svoj namen, da bo preiskal Sodomo in Gomoro. Takrat ga je Abraham prosil: »Je morda petdeset pravičnih v onem mestu, ali boš vendar pokončal in ne prizanesel kraju zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem? Ne bodi tega [To je nemogoče, NW], da bi kaj takega storil ter v smrt dal pravičnega s krivičnim, da se godi enako pravičnemu kakor krivičnemu. Ne tako [To je nemogoče, NW]! Ali bi vse zemlje Sodnik ne delal po pravici?« Abraham je dvakrat uporabil izraz »to je nemogoče«. Iz izkušenj je namreč vedel, da Jehova pravičnih ne bo uničil skupaj s krivičnimi. Ko je Jehova rekel, da Sodome ne bo uničil, če bi bilo ‚v mestu petdeset pravičnih‘, je Abraham pričel število postopoma nižati, dokler ni prišel na samo deset pravičnih. (1. Mojzesova 18:22–33)

5 Ali bi Jehova prisluhnil Abrahamovemu rotenju, če bi to bilo v nasprotju z njegovim  glediščem? Seveda ne. Abraham je kot ‚Božji prijatelj‘ očitno vedel, kako Jehova gleda na ljudi, in je tudi sam imel enako gledišče. (Jakob 2:23) Ko je Jehova usmeril pozornost na Sodomo in Gomoro, je bil pripravljen razmisliti o Abrahamovi prošnji. Zakaj? Ker naš nebeški Oče »noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja«.

Jona je na ljudi gledal povsem drugače

6. Kako so se Ninivljani odzvali na Jonovo razglašanje obsodbe?

6 Premislimo zdaj o drugem zgledu, in sicer Jonovem. Mesto, ki je bilo tokrat določeno za uničenje, so bile Ninive. Preroku Jonu je bilo naročeno, naj objavi, da je hudobija tega mesta ‚prišla gori pred Jehova‘. (Jona 1:2) Ninive so bile skupaj s svojo okolico veliko mesto, dolgo »tri dni hoda«. Ko je Jona nazadnje le ubogal in prišel v Ninive, je objavljal: »Še štirideset dni, in Ninive bodo razdejane!« Takrat je »ljudstvo v Ninivah [. . .] verovalo Bogu, in razglasili so post in se oblekli v raševino«. Pokesal se je celo ninivski kralj. (Jona 3:1–6)

7. Kako je Jehova gledal na skesanost Ninivljanov?

7 Kakšno nasprotje odzivu v Sodomi! Kako je Jehova gledal na skesane Ninivljane? V Jonu 3:10 beremo: »[Bogu] je bilo žal za hudo, kar je govoril, da jim stori, in ni storil tega.« To, da je Jehovu »bilo žal«, pomeni, da se je odločil z Ninivljani ravnati drugače, ker so ti spremenili svoje poti. Jehova ni spremenil svojih meril, ampak je ob tem, ko je videl, da so se prebivalci pokesali, spremenil svojo odločitev. (Malahija 3:6)

8. Zakaj je Jona postal nejevoljen?

8 Ali je Jona, ko je uvidel, da Ninive ne bodo uničene, gledal na stvari z Jehovovega gledišča? Ne, saj beremo: »To je Jona jako bolelo in se je jezil.« Kaj je Jona še storil? Pripoved pravi: »Molil je h GOSPODU in rekel: Ah, GOSPOD, ni li to bila moja beseda, ko sem bil še v deželi svoji? Da se ognem temu, zato sem zbežal v Tarsis, kajti vedel sem, da si Bog mogočni milostljiv in poln usmiljenja, počasen za jezo in obilen v milosti in ti je žal hudega.« (Jona 4:1, 2) Jona je poznal Jehovove lastnosti. Toda sedaj je postal nejevoljen in na skesane Ninivljane ni gledal enako kakor Bog.

9., 10. a) Glede česa je Jehova poučil Jona? b) Zakaj lahko domnevamo, da je Jona navsezadnje pričel na Ninivljane gledati tako kakor Jehova?

9 Jona je šel iz Niniv, si postavil uto in sedel v njeno senco, »da bi videl, kaj se zgodi z mestom«. Jehova je povzročil, da je zrasla kloščevina in Jonu priskrbela senco. Toda rastlina je naslednjega dne ovenela. Ko se je prerok zaradi tega razjezil, mu je Jehova dejal: »Tebi se smili kloščevina, [. . .] in meni naj se ne smili Niniv, mesta velikega, v  katerem je več nego stoindvajset tisoč ljudi, ki ne vedo razločka med desnico in levico svojo, in toliko živine!« (Jona 4:5–11) Kako odličen pouk je dobil Jona o tem, kako Jehova gleda na ljudi!

10 Nikjer ni zapisano, kako se je Jona odzval na Božjo izjavo, da se mu prebivalci Niniv smilijo. Vendar je očitno, da je prerok popravil svoj pogled na skesane Ninivljane. To lahko sklenemo iz dejstva, da ga je Jehova uporabil za pisanje te navdihnjene pripovedi.

Kakšno stališče imate?

11. Kako bi Abraham verjetno gledal na ljudi danes?

11 Danes smo pred drugačnim uničenjem – uničenjem sedanje hudobne stvarnosti med velikim Jehovovim dnevom. (Lukež 17:26–30; Galatom 1:4; 2. Petrov 3:10) Kako bi Abraham gledal na ljudi, ki živijo v tem svetu, ki bo kmalu uničen? Najverjetneje bi bil v skrbeh za tiste, ki še niso slišali ‚dobre novice o kraljestvu‘. (Matevž 24:14NW) Abraham je Boga večkrat prosil za morebitne pravične posameznike v Sodomi. Ali nam je mar za ljudi, ki bi zavrnili poti tega sveta pod Satanovim nadzorom, če bi dobili priložnost, da se pokesajo in služijo Bogu? (1. Janezov 5:19; Razodetje 18:2–4)

12. Zakaj lahko do ljudi, ki jih srečamo v strežbi, zlahka razvijemo stališče, kakršno je imel Jona, in kaj lahko storimo glede tega?

12 Primerno je, da hrepenimo po koncu hudobije. (Habakuk 1:2, 3) Vendar kaj hitro lahko razvijemo stališče, kakršno je imel Jona, namreč da nam ni mar za dobro ljudi, ki bi se lahko pokesali. To še posebej velja, če so ljudje, h katerim prihajamo na dom s kraljestvenim sporočilom, kar naprej ravnodušni, nasprotni ali celo bojeviti. Lahko se zgodi, da spregledamo tiste, ki jih bo Jehova še zbral iz te hudobne stvarnosti. (Rimljanom 2:4) Če po tehtni samopreiskavi ugotovimo, da imamo že malo Jonovega prvotnega stališča, ki ga je imel do Ninivljanov, lahko molimo za pomoč, da bi svoj pogled uskladili z Jehovovim.

13. Zakaj lahko rečemo, da je Jehovu mar za današnje ljudi?

13 Jehovu je mar za tiste, ki mu še ne služijo, in posluša prošnje svojih posvečenih služabnikov. (Matevž 10:11) V odgovor na njihove molitve bo na primer ‚storil pravico‘. (Lukež 18:7, 8) Poleg tega bo ob svojem času izpolnil vse, kar je obljubil in se namenil.  (Habakuk 2:3) To bo med drugim pomenilo, da bo zemljo očistil vsega zlega, prav kakor je uničil Ninive, potem ko so njeni prebivalci zopet zabredli v grešnost. (Nahum 3:5–7)

14. Kaj bi morali delati, medtem ko čakamo na Jehovov veliki dan?

14 Ali bomo, dokler ne bo ta hudobna stvarnost odstranjena v velikem Jehovovem dnevu, potrpežljivo čakali in marljivo izpolnjevali Jehovovo voljo? Ne vemo sicer, v kolikšnem obsegu se bo moralo oznanjevalsko delo pred prihodom Jehovovega dneva še opraviti. Vemo pa, da se bo, preden pride konec, dobro novico o Kraljestvu oznanjevalo po vsej naseljeni zemlji, dokler ne bo Bog zadovoljen. Prav gotovo bi nam moralo biti mar za »dragocenosti«, ki še morajo biti zbrane, medtem ko Jehova svojo hišo napolnjuje s slavo. (Hagaj 2:7)

Z dejanji kažemo, kakšen pogled imamo

15. Kaj nam lahko pomaga še bolj razumeti, kako pomembno je oznanjevati?

15 V kraju, kjer živimo, ljudje oznanjevalskemu delu morda niso najbolj naklonjeni, nam pa okoliščine ne dopuščajo, da bi se preselili tja, kjer je potreba po kraljestvenih oznanjevalcih večja. Vendar predpostavimo, da bi lahko na našem področju pred koncem našli deset ljudi. Ali menimo, da je teh deset vrednih, da jih poiščemo? Jezusu so se množice ‚zasmilile, kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja‘. (Matevž 9:36) S preučevanjem Biblije in pozornim branjem člankov v Stražnem stolpu in Prebudite se! lahko dobimo večji vpogled v težavno stanje v svetu. To pa nam lahko pomaga še bolj razumeti, kako pomembno je oznanjevati dobro novico. Poleg tega lahko s hvaležno uporabo biblijskih publikacij, ki nam jih priskrbuje »zvesti in preudarni suženj«, bolj prepričljivo delujemo na pogosto obdelanem področju. (Matevž 24:45–47NW; 2. Timoteju 3:14–17)

16. Kako bi lahko povečali učinkovitost svoje strežbe?

16 Naša skrb za tiste, ki se bodo morda še odzvali na oživljajoče biblijsko sporočilo, nas vzgibava, da prilagodimo svoj čas oznanjevanja in razmislimo, kako vse bi lahko v strežbi pristopili k ljudem. Ali opažamo, da jih veliko ni doma, ko se oglasimo? Če je tako, bi morda lahko učinkovitost naše strežbe povečali s tem, da bi spreminjali čas in kraj oznanjevanja. Ribiči se odpravijo ribarit takrat, ko lahko ulovijo ribe. Ali lahko storimo kaj podobnega pri našem duhovnem ribolovu? (Marko 1:16–18) Zakaj ne bi poskusili z večernim oznanjevanjem in oznanjevanjem po telefonu, kjer je to dovoljeno? Nekateri so ugotovili, da so parkirišča, počivališča za voznike tovornjakov, bencinske črpalke in trgovine bogata ‚ribolovna področja‘. To, da na ljudi gledamo podobno kakor Abraham, pokažemo tudi s tem, da izkoristimo priložnosti za neformalno pričevanje.

17. Kako lahko spodbudimo misijonarje in druge, ki služijo v tujini?

17 Milijoni še niso slišali kraljestvenega sporočila. Ali lahko poleg oznanjevanja še kako drugače pokažemo, da nam je mar za te ljudi, in to kar od doma? Ali poznamo misijonarje ali polnočasne strežnike, ki služijo v tujini? Potem bi bilo lepo, če bi jim napisali kako pismo in tako izrazili, da cenimo njihovo delo. Kako lahko s tem pokažemo, da nam je mar za ljudi na splošno? Misijonarjem lahko s svojimi pismi, v katerih jih spodbudimo in pohvalimo, okrepimo odločenost, da ostanejo na svoji dodelitvi in tako še mnogim ljudem pomagajo do spoznanja resnice. (Sodniki 11:40) Poleg tega lahko zanje in za tiste v drugih deželah, ki so lačni resnice, tudi molimo. (Efežanom 6:18–20) To, da nam je  mar, lahko prav tako pokažemo z denarnimi prispevki za svetovno delo Jehovovih prič. (2. Korinčanom 8:13, 14; 9:6, 7)

Ali bi se lahko preselili?

18. Kaj nekateri kristjani naredijo za to, da bi podprli delo v prid Kraljestva v državi, kjer živijo?

18 Tisti, ki se preselijo tja, kjer je potreba po kraljestvenih oznanjevalcih večja, so za svoj požrtvovalni trud blagoslovljeni. So pa tudi drugi Jehovove priče, ki ostanejo v domači državi, in se naučijo kakega tujega jezika, da bi lahko duhovno pomagali priseljencem. Takšen trud je zares nagrajujoč. Leta 2001 je na primer sedem Prič, ki so v nekem mestu v Teksasu (ZDA) pomagali ljudem kitajske narodnosti, na Gospodovi večerji izrazilo dobrodošlico 114 obiskovalcem. Tisti, ki pomagajo takšnim skupinam, ugotavljajo, da so njihova področja pripravljena za žetev. (Matevž 9:37, 38)

19. Kaj je priporočljivo storiti, če razmišljate o selitvi v drugo deželo, da bi tam podprli oznanjevanje Kraljestva?

19 Morda v družini menite, da bi se lahko preselili tja, kjer se potrebuje več kraljestvenih oznanjevalcev. Najprej bo seveda modro, da ‚sedete in preračunate stroške‘. (Lukež 14:28) To še posebej velja, če kdo razmišlja o preselitvi v drugo deželo. Za vsakega, ki premišljuje o čem takem, bi bilo dobro, da se vpraša: ‚Ali bom lahko preživljal svojo družino? Ali lahko dobim ustrezen vizum? Ali že govorim tamkajšnji jezik oziroma ali sem se ga pripravljen naučiti? Ali sem razmislil o podnebju in kulturi? Ali bi sovernikom v tej deželi res lahko bil v »krepilno pomoč« (NW), ne pa v breme?‘ (Kološanom 4:10, 11) Da bi ugotovili, kolikšna potreba je v deželi, v katero se želite preseliti, je vedno dobro pisati podružničnemu uradu Jehovovih prič, ki nadzoruje delo oznanjevanja na tistem področju. *

20. Kako se je neki mlad kristjan dal na razpolago v korist sovernikov in drugih v tuji deželi?

20 Neki kristjan, ki je sodeloval pri gradnji kraljestvenih dvoran na Japonskem, je zvedel, da v Paragvaju potrebujejo izurjene delavce za gradnjo prostora za čaščenje. Bil je samski in poln mladostnih moči, zato se je preselil v to državo in na projektu osem mesecev delal kot edini polnočasni delavec. Med tamkajšnjim bivanjem se je naučil španščino in vodil biblijske pouke na domu. Opazil je lahko, da v državi primanjkuje kraljestvenih oznanjevalcev. Čeprav se je vrnil na Japonsko, je kmalu odpotoval nazaj v Paragvaj in pomagal zbirati ljudi v prav tisto kraljestveno dvorano.

21. Kaj naj bi bila naša glavna skrb in kakšno gledišče naj bi imeli, medtem ko čakamo na Jehovov veliki dan?

21 Bog bo poskrbel, da bo oznanjevalsko delo popolnoma dopolnjeno, v skladu z njegovo voljo. Danes pospešuje sklepni del duhovne žetve. (Izaija 60:22) Zato med čakanjem na Jehovov dan vneto sodelujmo pri žetvi in na ljudi glejmo tako, kakor nanje gleda naš ljubeči Bog.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 19 Ni se vedno koristno preseliti v državo, kjer je oznanjevanje prepovedano ali omejeno. Kaj takega bi lahko kraljestvenim oznanjevalcem, ki previdno delujejo pod takšnimi okoliščinami, celo škodovalo.

Ali se spomnite?

• Kako naj bi gledali na ljudi, medtem ko čakamo na Jehovov dan?

• Kako je Abraham gledal na pravične, ki bi utegnili živeti v Sodomi?

• Kako je Jona gledal na skesane Ninivljane?

• Kako lahko pokažemo, da na ljudi, ki še niso slišali dobre novice, gledamo kakor Jehova?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 16]

Abraham je na ljudi gledal tako kakor Jehova

[Slike na strani 17]

Jona si je glede skesanih Ninivljanov pridobil Jehovov pogled

[Slike na strani 18]

Skrb za ljudi nas vzgibava, da prilagodimo svoj čas in način oznanjevanja dobre novice