Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kmalu konec problemov človeštva!

Kmalu konec problemov človeštva!

 Kmalu konec problemov človeštva!

»HUMANITARNA dejavnost ima omejeno vrednost, če ni del kakega širšega strateškega in političnega okvira, ki je usmerjen k temeljnim vzrokom nesporazumov. Izkušnje vedno znova kažejo, da humanitarna dejavnost sama po sebi ne more rešiti težav, ki so v bistvu politične narave.« (The State of the World’s Refugees 2000)

Problemi človeštva se kljub precejšnji človekoljubni dejavnosti neizprosno povečujejo. Kolikšna je možnost, da bi politika trajno odpravila te probleme? V resnici zelo majhna. Kje pa lahko potem rešitev še iščemo? Apostol Pavel je v pomenljivem odlomku na začetku svojega pisma efeškim kristjanom pojasnil, kako bo Bog končal vse probleme človeštva. Navedel je celo to, po katerem sredstvu bo Bog to naredil – po sredstvu, ki se bo usmerilo na temeljne vzroke vseh problemov, ki nas danes mučijo. Zakaj ne bi pretehtali to, kar vam Pavel želi povedati? Odlomek lahko najdete v Listu Efežanom 1:3–10.

‚Da vse znova zbere v Kristusu‘

Po besedah apostola Pavla je Božji namen povezan z »upravo, ko se dopolnijo določeni časi«. Kaj to pomeni? To, da je Bog določil čas, ko bo ukrepal, »da vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, znova zbere v Kristusu«. (Efežanom 1:10NW) Da, Bog je začel izvajati pripravo, s katero bo dosegel, da bo vse, kar je v nebesih in na zemlji, znova usklajeno pod njegovim neposrednim nadzorom. Zanimivo je, da biblicist J. H. Thayer glede izraza, ki je v tej vrstici preveden z ‚znova zbrati‘, pravi: »Znova zbere zase [. . .] vse reči in bitja (doslej razdružena zaradi greha) v eno združbo v Kristusu.«

Glede na to, kako je sploh prišlo do razdruženosti, je zares potrebno, da Bog to stori. Že na začetku človeške zgodovine sta se  naša prastarša, Adam in Eva, v uporu Bogu pridružila Satanu Hudiču. Želela sta biti neodvisna, da bi lahko sama odločala, kaj je dobro in kaj slabo. (1. Mojzesova 3:1–5) Bog ju je skladno s svojo pravičnostjo izločil iz svoje družine in se nista mogla več družiti z njim. Človeštvo sta potisnila v nepopolnost z vsemi strašnimi posledicami, ki jih danes občutimo. (Rimljanom 5:12)

Začasna dopustitev zla

‚Zakaj jima je Bog to dopustil?‘ se bo morda kdo vprašal. ‚Zakaj ni enostavno uporabil svoje vzvišene moči in uveljavil svojo voljo ter tako preprečil vso bolečino in trpljenje, ki ju sedaj občutimo?‘ Morda je mikavno tako razmišljati. Toda kaj naj bi takšna uporaba neustavljive moči v resnici dokazala? Ali občudujete oziroma odobravate nekoga, ki že ob prvem znamenju nesoglasja enostavno zatre vsakršen odpor, ker ima pač moč to storiti? Zagotovo ne.

Ti uporniki v resnici niso oporekali Božji vsemogočni moči. Predvsem so oporekali upravičenosti in pravilnosti njegovega načina vladanja. Da bi Jehova ta temeljna sporna vprašanja rešil enkrat za vselej, je svojim stvarjenjem pustil določen čas, da zadeve vodijo sami brez njegovega neposrednega nadzora. (Propovednik 3:1; Lukež 21:24) Ko bo ta čas potekel, bo posredoval in znova prevzel popoln nadzor nad zemljo. Od takrat dalje bo povsem jasno, da le njegovo vladanje zemeljskim prebivalcem zagotavlja trajen mir, srečo in blaginjo. Tedaj bodo vsi zatiralci na zemlji za vedno odstranjeni. (Psalm 72:12–14; Daniel 2:44)

»Pred ustanovitvijo sveta«

Jehova se je vse to namenil storiti že davno tega. Pavel omenja, da »pred ustanovitvijo sveta«. (Efežanom 1:4) To ni bilo pred ustvaritvijo zemlje oziroma Adama in Eve. Tisti svet je bil ‚zelo dober‘ in upor takrat še ni bil izbruhnil. (1. Mojzesova 1:31SSP) Na kateri ‚svet‘ pa je potem apostol Pavel meril? Na svet Adamovih in Evinih potomcev – na grešno, nepopolno človeštvo, ki ima upanje na odkupnino. Še preden se je rodil prvi otrok, je Jehova že vedel, kako bo uredil zadeve, da bi Adamovim odkupljivim potomcem priskrbel rešitev. (Rimljanom 8:20)

Seveda ne bi smeli sklepati, da mora Suveren vesolja urejati stvari tako kot ljudje. Ko se ljudje zavejo, da se bodo morda znašli v nevarnosti, začnejo načrtovati različne podrobnosti, da bi rešili položaj. Ne, vsemogočni Bog enostavno oznani svoj namen in ga izpolni. Vseeno pa Pavel razloži, kako se je Jehova odločil rešiti zadeve, da bi človeštvu priskrbel trajno rešitev. Kako bo to storil?

Kdo bo priskrbel rešitev?

Pavel pojasni, da imajo Kristusovi z duhom maziljeni učenci posebno vlogo pri odstranitvi škode, ki jo je povzročil adamski greh. Jehova »nas je izvolil v njem [Kristusu]«, pravi Pavel, da bi vladali z Jezusom v njegovem nebeškem Kraljestvu. Pavel v zvezi s tem nadalje pojasni, da je Jehova »vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci«. (Efežanom 1:4, 5SSP) Jehova jih seveda ni izbral oziroma že vnaprej določil kot posameznike, temveč kot skupino zvestih in predanih ljudi, ki bodo s Kristusom sodelovali pri odstranitvi škode, ki jo je Satan Hudič skupaj z Adamom in Evo povzročil človeški družini. (Lukež 12:32; Hebrejcem 2:14–18)

Kako neverjetno! Satan je v svojem prvotnem oporekanju Božji suverenosti namigoval, da je Bog ljudi pomanjkljivo ustvaril – da se bodo pod dovolj velikim pritiskom ali skušnjavo vsi uprli njegovemu vladanju. (Job 1:7–12; 2:2–5) Bog Jehova je v dramatičnem  prikazu svoje »veličastne nezaslužene dobrotljivosti« (NW) čez čas pokazal, da svojim zemeljskim stvarjenjem zaupa, tako da je nekatere iz Adamove grešne družine posvojil za svoje duhovne otroke. Člani te male skupine bodo vzeti v nebesa, da bi tam služili. S kakšnim namenom? (Efežanom 1:3–6; Janez 14:2, 3; 1. Tesaloničanom 4:15–17; 1. Petrov 1:3, 4)

Apostol Pavel pravi, da ti Božji posvojenci postanejo »sodediči Kristusovi« v njegovem nebeškem Kraljestvu. (Rimljanom 8:14–17) Kot kralji in duhovniki bodo sodelovali pri osvobajanju človeške družine iz bolečine in trpljenja, ki ju ta danes doživlja. (Razodetje 5:10) Resnično, »vse stvarstvo skupno zdihuje in je v porodnih bolečinah prav do sedaj«. Vendar se bodo ti posebej izbrani Božji sinovi kmalu pridružili Jezusu Kristusu in bodo ukrepali ter tako vse poslušne ljudi ‚rešili iz sužnjevanja minljivosti v svobodo slave otrok Božjih‘. (Rimljanom 8:18–22)

»Odrešenje z odkupnino«

Vse to je omogočeno po verjetno najbolj dramatičnem in veličastnem izrazu Božje nezaslužene dobrotljivosti do odkupljivega človeštva – odkupni žrtvi Jezusa Kristusa. Pavel piše: »V katerem [Jezusu Kristusu] imamo odrešenje [z odkupnino, NW] po krvi njegovi, odpuščenje grehov, po bogastvu milosti njegove.« (Efežanom 1:7)

Jezus Kristus ima pri uresničitvi Božjega namena glavno vlogo. (Hebrejcem 2:10) S svojo odkupno žrtvijo je priskrbel pravni temelj, na podlagi katerega lahko Jehova sprejme nekatere Adamove potomce v svojo nebeško družino in reši človeštvo posledic adamskega greha, ne da bi s tem spodkopaval zaupanje v svoje zakone in načela. (Matevž 20:28; 1. Timoteju 2:6) Jehova je vse storil tako, da je v skladu z njegovo pravičnostjo in je zadoščeno zahtevam popolne pravice. (Rimljanom 3:22–26)

Božja ‚sveta skrivnost‘

Bog več tisočletij ni natančno odkril, kako bo izpolnil svoj namen z zemljo. V prvem stoletju n. š. pa je kristjanom »razodel [sveto, NW] skrivnost svoje volje«. (Efežanom 1:9SSP) Pavel in njegovi maziljeni sokristjani so jasno razumeli veličastno vlogo Jezusa Kristusa pri uresničitvi Božjega namena. Začeli so tudi doumevati svojo posebno vlogo kot Kristusovi sodediči v njegovem nebeškem Kraljestvu. (Efežanom 3:5, 6, 8–11) Da, kraljestvena vlada v rokah Jezusa Kristusa in njegovih sovladarjev je sredstvo, po katerem bo Bog vzpostavil trajni mir ne le v nebesih, ampak tudi na zemlji. (Matevž 6:9, 10) Jehova bo po tej vladi obnovil razmere na zemlji tako, kot je bil njegov prvotni namen. (Izaija 45:18; 65:21–23; Dejanja 3:21)

Čas, ki ga je Bog določil za to, da zemljo neposredno očisti vsega zatiranja in krivice, je že zelo blizu. Vendar je Jehova ta obnovitveni postopek pravzaprav sprožil že ob binkoštih leta 33 n. š. Kako? Tako da je začel zbirati, »kar je na nebesih«, tiste, ki bodo skupaj z Jezusom vladali v nebesih. Mednje so sodili tudi efeški kristjani. (Efežanom  2:4–7) Pred kratkim, v našem času, pa je Jehova začel zbirati, »kar je na zemlji«. (Efežanom 1:10) Po svetovni oznanjevalski kampanji vsem narodom razglaša dobro novico o svoji kraljestveni vladi, ki je v rokah Jezusa Kristusa. Tisti, ki se odzovejo, se že sedaj zbirajo na kraj duhovne zaščite in ozdravljenja. (Janez 10:16) Na očiščeni rajski zemlji bodo kmalu popolnoma rešeni vse krivičnosti in trpljenja. (2. Petrov 3:13; Razodetje 11:18)

Glede človekoljubnih naprezanj, da bi se pomagalo zatiranemu človeštvu, je bilo narejenih že »mnogo izrednih korakov naprej«. (The State of the World’s Children 2000) Vendar pa bo najizrednejši korak bližnji poseg Kristusa Jezusa in njegovih sovladarjev v nebeški kraljestveni vladi. Povsem se bodo usmerili na vse temeljne vzroke sporov in vsega drugega zla, ki nas obkroža. Odpravili bodo vse probleme človeštva. (Razodetje 21:1–4)

[Slike na strani 4]

Humanitarna dejavnost ni rešila problemov človeštva

[Slika na strani 6]

Kristusova odkupna žrtev je človeštvu omogočila osvoboditev od adamskega greha

[Slika na strani 7]

Že danes je mogoče najti duhovno zaščito in ozdravljenje

[Slika na strani 7]

Mesijansko kraljestvo bo kmalu povsem odpravilo probleme