Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali obstaja življenje po smrti?

Ali obstaja življenje po smrti?

 Ali obstaja življenje po smrti?

»KO ČLOVEK umre, bo li spet živel?« je pred kakimi 3500 leti vprašal patriarh Job. (Job 14:14) To vprašanje bega človeštvo že tisočletja. Ljudje v vseh družbah že od nekdaj razglabljajo o tej temi in postavljajo različne teorije.

Mnogo nominalnih kristjanov verjame v nebesa in pekel. Hindujci po drugi strani verjamejo v reinkarnacijo. O muslimanskem gledišču pa emir Muavijah, pomočnik na nekem islamskem verskem centru, pravi: »Verjamemo, da bo po smrti sodni dan, ko boste šli pred Boga, Alaha, in to bo tako kakor bi šli na sodišče.« Po islamskem verovanju bo Alah potem ocenil življenje vsakega človeka in ga poslal v raj ali pa v peklenski ogenj.

Na Šrilanki tako budisti kakor katoličani, takrat ko jim v hiši kdo umre, pustijo vrata in okna nastežaj odprta. Prižgejo petrolejko, krsto pa položijo tako, da so stopala umrlega v smeri proti vhodnim vratom. Verjamejo namreč, da tako duh umrlega laže odide iz hiše.

Avstralski staroselci, pravi Ronald M. Berndt z Univerze v Zahodni Avstraliji, verjamejo, da »so ljudje duhovno neuničljivi«. Nekatera afriška plemena verjamejo, da povprečni ljudje po smrti postanejo navadni duhovi, vplivni posamezniki pa duhovi predniki, ki se jih bo častilo in prosilo kot nevidne voditelje skupnosti.

V nekaterih deželah so verjetja glede stanja mrtvih prepletena s krajevnimi tradicijami in nominalnim krščanstvom. Med mnogimi katoličani in protestanti v zahodni Afriki je denimo razširjena navada, da takrat, ko kdo umre, pokrijejo ogledala, tako da nihče ne bi mogel pogledati vanje in videti duha umrlega.

Ljudje zares različno odgovarjajo na vprašanje ’Kaj se zgodi z nami, ko umremo?‘. Bistvo vseh teh odgovorov pa je: nekaj znotraj človeka je neumrljivo in preživi smrt. Nekateri verjamejo, da je to »nekaj« duh. Tako na primer ponekod v Afriki in Aziji ter po vsem tihooceanskem področju, v Polineziji, Melaneziji in Mikroneziji, mnogi verjamejo, da je nesmrten duh, in ne duša. Nekateri jeziki pravzaprav ne poznajo besede »duša«.

Ali je v živem človeku duh? Ali ob smrti ta duh res zapusti telo? Če ga, kaj se z njim zgodi? In kakšno je upanje za umrle? Teh vprašanj ne bi smeli kar zanemariti. Ne glede na vašo družbeno oziroma versko preteklost je smrt dejstvo, s katerim se boste morali spoprijeti. Ta vprašanja vas torej zadevajo zelo osebno. Spodbujamo vas, da zadevo raziščete.