Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Še naprej žanjite!

Še naprej žanjite!

 Še naprej žanjite!

»Kateri sejejo s solzami, z radostnim bodo želi petjem.« (PSALM 126:5)

1. Zakaj naj bi danes ‚prosili Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo‘?

PO TRETJEM oznanjevalskem potovanju po Galileji je Jezus Kristus svojim učencem dejal: »Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo.« (Matevž 9:37) Podobno je bilo v Judeji. (Lukež 10:2) Tako je bilo pred skoraj 2000 leti, kako pa je danes? No, v zadnjem službenem letu si je več kot 6,000.000 Prič za Jehova prizadevalo v figurativni žetvi med 6.000,000.000 ljudi po svetu, med katerimi so mnogi »izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja«. Jezusov opomin, da ‚prosimo gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo‘, danes torej prav tako velja kot pred stoletji. (Matevž 9:36, 38)

2. Zaradi česa pritegujemo pozornost ljudi?

2 Bog Jehova, gospodar žetve, na prošnjo, naj pošlje več delavcev na svojo žetev, res odgovarja. Kakšno veselje je sodelovati v tem žetvenem delu, ki ga vodi Bog! Čeprav smo v primerjavi z narodi maloštevilni, pa z gorečim sodelovanjem v oznanjevanju Kraljestva in pridobivanjem učencev pritegujemo pozornost sveta. V mnogih deželah nas pogosto omenijo v javnih občilih. Denimo zvonjenju pri vratih v kakšni televizijski drami morda sledi komentar, da so pred vrati Jehovove priče. Da, v tem 21. stoletju je naša krščanska dejavnost figurativnih žanjcev dobro znana.

3. a) Kako vemo, da je bilo oznanjevanje Kraljestva v prvem stoletju opaženo? b) Zakaj lahko rečemo, da našo strežbo podpirajo angeli?

 3 Tudi oznanjevanje Kraljestva v prvem stoletju je svet opazil ter preganjal oznanjevalce dobre novice. Apostol Pavel je zaradi tega pisal: »Mislim namreč, da je Bog nas apostole poslednje postavil kakor tiste, ki so odločeni za smrt, ker smo [apostoli] postali gledišče [gledališka predstava, NW] svetu, i angelom i ljudem.« (1. Korinčanom 4:9) Podobno naša vztrajnost, ko oznanjujemo Kraljestvo kljub preganjanju, priteguje pozornost sveta in je pomembna tudi angelom. V Razodetju 14:6 piše: »Videl sem [apostol Janez] drugega angela, letečega po sredi neba, ki je imel večen evangelij, da ga oznani prebivalcem na zemlji in vsakemu narodu in rodu in jeziku in ljudstvu.« Pri žetvenem delu, naši strežbi, nas torej podpirajo angeli! (Hebrejcem 1:13, 14)

»Sovražili vas bodo«

4., 5. a) Kako je Jezus posvaril svoje učence? b) Zakaj današnje Božje služabnike ‚sovražijo‘?

4 Ko je Jezus odposlal apostole kot žanjce, so poslušali njegovo navodilo, naj bodo »previdni kakor kače in preprosti kakor golobje«. Jezus je dodal: »Varujte se pa ljudi, zakaj izročali vas bodo sodiščem in po shodnicah svojih vas bodo bičali. Popeljejo vas pa tudi pred vladarje in kralje zaradi mene, njim in narodom v pričevanje. [. . .] In sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena; kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan.« (Matevž 10:16–22)

5 Danes nas ‚sovražijo‘, ker »ves svet leži v Hudobnem«, Satanu Hudiču, ki je glavni sovražnik Boga in njegovega ljudstva. (1. Janezov 5:19) Sovražniki vidijo našo duhovno blaginjo, vendar je nočejo pripisati Jehovu. Ko veselo žanjemo, nasprotniki vidijo naše srečne in nasmejane obraze. Čudijo se naši enotnosti! Morda to priznajo, čeprav neradi, ko odpotujejo v kako drugo deželo in ugotovijo, da tam Jehovove priče opravljajo natanko isto delo, kakršno so jih videli opravljati v svoji domovini. Seveda vemo, da se bo Jehova, naš pomočnik in vir enotnosti, ob svojem času dal spoznati tudi našim sovražnikom. (Ezekiel 38:10–12, 23)

6. Kakšno jamstvo imamo, ko sodelujemo pri žetvi, in kakšno vprašanje se nam ob tem pojavi?

6 Gospodar žetve je dal svojemu sinu Jezusu Kristusu ‚vso oblast v nebesih in na zemlji‘. (Matevž 28:18) Jehova tako uporablja Jezusa, da usmerja žetev po nebeških angelih ter maziljenem ‚zvestem in preudarnem sužnju‘, ki je tukaj, na zemlji. (Matevž 24:45–47NW; Razodetje 14:6, 7) Kako pa se lahko ob tem, ko si še dalje prizadevamo v žetvi, spoprimemo z nasprotovanjem sovražnikov in obenem ohranimo veselje?

7. Kako naj bi si prizadevali razmišljati, ko nam nasprotujejo ali nas preganjajo?

 7 Ko se srečamo z nasprotovanjem ali celo odkritim preganjanjem, iščimo Božjo pomoč, da bi lahko še naprej razmišljali kakor Pavel, ki je pisal: »Kadar nas sramotijo, blagoslavljamo, kadar nas preganjajo, potrpimo, kadar nas preklinjajo, odgovarjamo blágo.« (1. Korinčanom 4:12, 13SSP) Zaradi takšnega duha in taktne javne strežbe se včasih mnenje nasprotnikov spremeni.

8. Kakšno zagotovilo dobite iz Jezusovih besed, zapisanih v Matevžu 10:28?

8 Naše gorečnosti, ki jo imamo kot žanjci, ne uduši niti grožnja smrti. Brez strahu oznanjamo kraljestveno sporočilo, kolikor je le mogoče odkrito. V spodbudo nam je naslednje Jezusovo zagotovilo: »Ne bojte se tistih, ki ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti; bojte se marveč tistega, ki more i dušo i telo pogubiti v pekel.« (Matevž 10:28) Vemo, da je naš nebeški Oče dajalec življenja. Vse, ki so do njega značajni in si zvesto prizadevajo v žetvi, nagrajuje.

Sporočilo, ki rešuje življenja

9. Kako so se nekateri odzvali na Ezekielove besede in kako se danes dogaja podobno?

9 Ko je prerok Ezekiel neustrašno objavljal Jehovova sporočila »narodom upornežem«, to je Izraelovemu in Judovemu kraljestvu, so mu nekateri posamezniki radi prisluhnili. (Ezekiel 2:3) »Glej,« je rekel Jehova, »ti si jim kakor pesem o ljubezni, kakor če kdo zna lepo peti in sladko gosti.« (Ezekiel 33:32) Čeprav so jim bile Ezekielove besede všeč, pa niso po njih ravnali. Kaj se dogaja danes? Ko maziljeni ostanek in njihovi tovariši pogumno objavljajo Jehovova sporočila, nekateri radi slišijo o kraljestvenih blagoslovih, vendar se ne odzovejo s cenjenjem, ne postanejo učenci in se ne pridružijo žetvi.

10., 11. Kako smo v prvi polovici 20. stoletja objavljali sporočilo, ki rešuje življenja, in s kakšnimi rezultati?

10 Vendar pa so se mnogi na žetev ugodno odzvali in začeli sodelovati pri objavljanju Božjih sporočil. Med serijo krščanskih zborovanj od leta 1922 do 1928 so denimo jasno odzvanjala sodna sporočila,  namenjena Satanovi hudobni stvarnosti. Obtožbe, objavljene na teh zborovanjih, so oddajale tudi radijske postaje. Zatem so te obtožbe natisnili in Božje ljudstvo je razdelilo na milijone teh primerkov.

11 V poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavila še ena oblika oznanjevanja: obveščevalni pohodi. Sprva je Jehovovo ljudstvo na sebi nosilo plakate, s katerimi so naznanjali javne govore. Pozneje so nosili plakate z gesli, kot sta »Religija je zanka in prevara« in »Služite Bogu in kralju Kristusu«. Ko so hodili po ulicah, so pritegnili pozornost mimoidočih. ‚To je zelo pripomoglo k temu, da so Jehovove priče pritegnili pozornost javnosti, njim samim pa je vlilo dodatnega poguma,‘ je dejal brat, ki je redno sodeloval pri tem delu v Angliji, na živahnih londonskih ulicah.

12. Kaj poleg Božjih sodnih sporočil v naši strežbi poudarjamo in kdo je sedaj zedinjen v oznanjevanju dobre novice?

12 Ko objavljamo Božja sodna sporočila, tudi poudarjamo pozitivne vidike kraljestvenega sporočila. To, da pogumno oznanjujemo na svetovnem prizorišču, nam pomaga iskati tiste, ki so vredni. (Matevž 10:11) V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja se je na močan poziv k žetvi odzvala večina poslednjih članov maziljenega razreda. Nato pa je na zborovanju leta 1935 zazvenela čudovita novica, da ‚veliko množico‘ ‚drugih ovc‘ čaka blagoslovljena prihodnost na rajski zemlji. (Razodetje 7:9; Janez 10:16) Ta velika množica je prisluhnila Božjim sodnim sporočilom in se z maziljenci zedinila v oznanjevanju dobre novice, ki rešuje življenja.

13., 14. a) Kakšno tolažbo lahko dobimo iz Psalma 126:5, 6? b) Kaj se bo zgodilo, če bomo še naprej sejali in zalivali?

13 Za Božje žanjce in še posebej za tiste, ki so preganjani, so zelo tolažilne besede iz Psalma 126:5, 6: »Kateri sejejo s solzami, z radostnim bodo želi petjem. Kdorkoli hodi semtertja z jokom, noseč seme za setev, vrne se domov z glasnim petjem, noseč snope svoje.« Psalmistove besede o sejanju in žetvi ponazarjajo, kako je Jehova skrbel in blagoslovil ostanek, ki se je vrnil iz ujetništva  v staroveškem Babilonu. Člani tega ostanka so bili ob osvoboditvi zelo veseli, toda ko so sejali seme po opustošeni zemlji, ki med njihovim 70-letnim izgnanstvom ni bila obdelana, so morda jokali. Toda tisti, ki so še naprej sejali in gradili, so okusili sadove svojega dela in občutili zadovoljstvo.

14 Morda nam tedaj, ko smo v preizkušnjah ali ko mi oziroma naši soverniki zaradi pravičnosti trpijo, po licih polzijo solze. (1. Petrov 3:14) Morda nam je pri žetvi sprva težko, ker se nam zdi, da od vsega našega truda v strežbi nimamo česa pokazati. Vendar če še naprej sejemo in zalivamo, bo Bog povzročil rast, in ta bo pogosto presegla naša pričakovanja. (1. Korinčanom 3:6) To dobro ponazarjajo rezultati našega razdeljevanja biblij in svetopisemskih publikacij.

15. Povejte zgled tega, kako pri žetvi koristijo krščanske publikacije.

15 Razmislimo o zgledu moža po imenu Jim. Ko mu je umrla mati, je med njenim imetjem našel knjigo Življenje – kako je nastalo: z razvojem ali ustvarjanjem?. * Z zanimanjem jo je prebral. Pri razgovoru s Pričo, ki je k njemu pristopila na ulici, je privolil v ponovni obisk in to je vodilo do biblijskega pouka. Jim je hitro duhovno napredoval, se posvetil Jehovu in krstil. O naučenem je govoril še drugim članom svoje družine. Tako sta na koncu tudi njegova sestra in brat postala Jehovova pričevalca, Jim pa je pozneje prejel prednost služiti kot polnočasni prostovoljec v londonskem Betelu.

Preganjani, vendar radostni

16. a) Zakaj imamo v žetvi uspeh? b) Kako je Jezus posvaril glede učinka dobre novice in s kakšnim odnosom se približamo ljudem?

16 Zakaj je žetev tako zelo uspešna? Ker maziljeni kristjani in njihovi družabniki poslušajo naslednje Jezusovo naročilo: »Kar vam pravim v temi, povejte na svetlem, in kar slišite na uho, razglasite s streh.« (Matevž 10:27) Vendar pričakujemo lahko nadloge, saj je Jezus opozoril: »Izdajal bo pa brat brata v smrt, in oče sina, in otroci bodo vstali zoper roditelje in jih bodo morili.« Rekel je še: »Ne mislite, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč.« (Matevž 10:21, 34) Jezus ni namerno hotel razdeliti družin. Toda dobra novica je včasih imela takšen učinek. Enako je z današnjimi Božjimi služabniki. Kadar obiščemo družine, nočemo povzročati razprtij. Želimo, da bi vsakdo sprejel dobro novico. Zato se poskušamo vsem članom družine približati prijazno in dobrohotno, zaradi česar je potem naše sporočilo privlačno tem, ki so »prav naravnani za večno življenje«. (Dejanja 13:48NW)

17. Kako se tisti, ki podpirajo Božjo suverenost, ločujejo od drugih? Povejte primer.

17 Tisti, ki podpirajo Božjo suverenost, se od drugih ločujejo zaradi kraljestvenega sporočila. Razmislimo na primer o tem, kako drugačni so bili naši sočastilci v dneh nacistične Nemčije, ker so ‚dajali cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega‘. (Lukež 20:25) V nasprotju z verskimi voditelji in nominalnimi kristjani, povezanimi s cerkvami tako imenovanega krščanstva, so bili Jehovovi služabniki neomajni in niso hoteli kršiti biblijskih načel. (Izaija 2:4; Matevž 4:10; Janez 17:16) Profesorica Christine King, avtorica knjige The Nazi State and the New Religions, je opazila: »[Nacistična] oblast samo pri Pričah ni imela uspeha, saj je delo, čeprav so jih na tisoče pobili, napredovalo in maja 1945 je bilo gibanje Jehovovih prič še vedno živo, medtem ko nacizma ni bilo več.«

18. Kakšno stališče ima Jehovovo ljudstvo kljub preganjanju?

 18 Pri tem je zelo pomembno stališče, ki ga ima Jehovovo ljudstvo med preganjanjem. Svetne oblasti so morda prevzete, ko vidijo našo vero, hkrati pa začudene, ker nismo sovražni ali maščevalni. Priče, ki so preživeli holokavst, na primer pogosto pokažejo veselje in zadovoljstvo, ko se spominjajo preteklosti. Vedo, da jim je Jehova dal »moč, ki presega običajno«. (2. Korinčanom 4:7NW) Maziljenci med nami imajo zagotovilo, da so ‚njihova imena zapisana v nebesih‘. (Lukež 10:20) Zdržljivost rojeva v njih upanje, ki ne bo razočaralo, in podobno so prepričani zvesti žanjci z zemeljskim upanjem. (Rimljanom 5:4, 5)

Vztrajajte pri žetvi

19. Katere učinkovite metode uporabljamo v krščanski strežbi?

19 To, koliko časa nam bo Jehova dovolil sodelovati pri figurativni žetvi, bomo še videli. Medtem pa si zapomnimo, da imajo žanjci pri svojem delu določene metode. Podobno smo lahko tudi mi prepričani, da bomo učinkoviti, če bomo zvesto uporabljali preizkušene načine oznanjevanja. Pavel je sokristjanom rekel: »Prosim vas [. . .], bodite moji posnemalci.« (1. Korinčanom 4:16) Ko je Pavel v Miletu srečal efeške starešine, jih je spomnil, da ni molčal, temveč jih je učil ‚javno in po domovih‘. (Dejanja 20:20, 21SSP) Pavlov tovariš Timotej se je naučil metod apostolov in je zato lahko z njimi seznanil Korinčane. (1. Korinčanom 4:17NW) Bog je Pavlove poučevalne metode blagoslovil in blagoslovil bo tudi našo vztrajnost pri javnem oznanjevanju dobre novice po hišah, na ponovnih obiskih, biblijskih poukih na domu in povsod tam, kjer so ljudje. (Dejanja 17:17)

20. Kako je Jezus pokazal, da je blizu obilna duhovna žetev, in kako se to v zadnjih letih uresničuje?

20 Leta 30 n. š. je Jezus po tem, ko je oznanjeval Samarijanki blizu Siharja, govoril o duhovni žetvi. Svojim učencem je rekel: »Povzdignite oči in poglejte njive, da so že bele za žetev. Kdor žanje, prejema plačilo in zbira sad za večno življenje, da se skupaj radujeta, kdor seje in kdor žanje.« (Janez 4:34–36) Morda je Jezus že vedel, kako se bo izteklo njegovo srečanje s Samarijanko – mnogi so namreč zaradi njenega pričevanja sprejeli vero vanj. (Janez 4:39) V zadnjih letih so v mnogih državah umaknili omejitve, naložene Jehovovim pričam, oziroma so Priče zakonsko priznali, s čimer so se jim odprla nova področja za žetev. Rezultat tega je, da obilna duhovna žetev napreduje. Pravzaprav smo po vsem svetu bogato blagoslovljeni, ko radostno vztrajamo v duhovni žetvi.

21. Zakaj imamo razlog, da si še dalje prizadevamo kot radostni žanjci?

21 Kadar je žito že zrelo in pripravljeno za žetev, morajo delavci hitro ukrepati. Z delom ne smejo odlašati. Danes bi morali delati marljivo in z občutkom nujnosti, saj živimo v ‚času konca‘. (Daniel 12:4) Resda se srečujemo s preizkušnjami, vendar je žetev Jehovovih častilcev sedaj večja kot kdaj prej. Zato je to dan veselja. (Izaija 9:3) Kot radostni delavci si torej še dalje prizadevajmo v žetvi!

[Podčrtna opomba]

^ odst. 15 Izdajajo in razdeljujejo jo Jehovove priče.

Kako bi odgovorili?

Kako Gospodar žetve odgovarja na prošnjo po več delavcih?

Kako razmišljamo, čeprav nas ‚sovražijo‘?

Zakaj smo radostni, četudi nas preganjajo?

Zakaj naj bi vztrajno želi z občutkom nujnosti?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 16, 17]

Tiste, ki sodelujejo v duhovni žetvi, podpirajo angeli

[Slika na strani 18]

Z obveščevalnimi pohodi so mnogi postali pozorni na kraljestveno sporočilo

[Slika na strani 18]

Mi sadimo in zalivamo, toda Bog daje rast