Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pomagajte drugim živeti, kakor je vredno Jehova

Pomagajte drugim živeti, kakor je vredno Jehova

 Pomagajte drugim živeti, kakor je vredno Jehova

»Ne nehamo moliti in prositi za vas, [. . .] da bi živeli, kakor je vredno Gospoda [Jehova, NW], in bili njemu v vsem všeč, da bi obrodili sad v vsakršnem dobrem delu.« (KOLOŠANOM 1:9, 10, SSP)

1., 2. Kaj je še posebej lahko vir veselja in zadovoljstva?

»Z ŽENO stanujeva v stanovanjski prikolici na neki kmetiji. Ker živiva preprosto, imava več časa za to, da ljudi seznanjava z dobro novico. Bogato sva blagoslovljena, saj sva imela prednost že mnogim pomagati, da so posvetili svoje življenje Jehovu.« (Zakonski par, polnočasna strežnika iz Južnoafriške republike)

2 Ali se ne strinjate, da pomoč drugim prinaša veselje? Nekateri si redno prizadevajo pomagati bolnim, tako ali drugače prikrajšanim oziroma osamljenim, in to jim je v zadovoljstvo. Pravi kristjani so prepričani, da lahko drugim največ pomagajo tako, da jim govorijo o spoznanju Boga Jehova in Jezusa Kristusa. Le tako lahko ljudje dospejo do tega, da sprejmejo Jezusovo odkupnino, razvijejo dober odnos z Bogom in dobijo možnost večnega življenja. (Dejanja 3:19–21; 13:48)

3. Katera vrsta pomoči si zasluži našo pozornost?

3 Toda kako je s pomočjo tistim, ki že služijo Bogu in že hodijo po ‚poti‘? (Dejanja 19:9) Zanje se nedvomno vedno močno zanimate, a morda ne veste, kako bi lahko zanje storili še več oziroma razširili svojo pomoč. Ali pa je morda videti, da vas vaše okoliščine omejujejo pri tem, da bi jim pomagali, ter tako niste toliko zadovoljni, kot bi lahko bili. (Dejanja 20:35) O teh dveh vidikih se lahko poučimo iz knjige Kološanom.

4. a) V kakšnih okoliščinah je Pavel pisal Kološanom? b) Kakšno vlogo je imel pri tem Epafra?

4 Ko je apostol Pavel pisal kristjanom v Kolosih, je bil v hišnem priporu v Rimu, vendar so ga drugi lahko obiskovali. Pavel je, kot bi pričakovali, to svojo omejeno svobodo koristno izrabil, da je oznanjeval o Božjem kraljestvu. (Dejanja 28:16–31) Obiskali so ga lahko tudi sokristjani, nekateri so bili občasno morda celo zaprti skupaj z njim. (Kološanom 1:7, 8; 4:10) Eden od teh je bil goreč evangelizator Epafra iz Kolos v Frigiji, planotaste dežele, vzhodno od Efeza v Mali Aziji (današnja Turčija). Epafra je pomagal ustanoviti občino v Kolosih ter se veliko trudil za občini v bližnji Laodiceji in Hierapolu. (Kološanom 4:12, 13) Zakaj je Epafra odpotoval obiskat Pavla v Rim, in kaj se lahko naučimo iz Pavlovega odziva?

Učinkovita pomoč Kološanom

5. Zakaj je Pavel pisal Kološanom?

5 Epafra je opravil težavno pot v Rim, da bi se posvetoval s Pavlom glede razmer v kološki občini. Poročal mu je o veri in ljubezni tamkajšnjih kristjanov ter kako se trudijo v oznanjevanju. (Kološanom 1:4–8) Vendar pa je verjetno povedal tudi to, da je zaskrbljen zaradi negativnih vplivov, ki ogrožajo duhovnost Kološanov. Pavel je odgovoril z navdihnjenim pismom, v katerem je nasprotoval nekaterim glediščem, ki so jih širili lažni učitelji. Osredotočil se je predvsem na osrednjo vlogo, ki naj bi jo imel Jezus Kristus. * Ali je Pavel pomagal samo tako, da je  poudarjal ključne biblijske resnice? Kako bi še lahko pomagal Kološanom in kaj se lahko iz tega naučimo glede pomoči drugim?

6. Kaj je Pavel poudaril v svojem pismu Kološanom?

6 Pavel je na začetku svojega pisma dal uvid v obliko pomoči, katero bi morda lahko spregledali. To je bilo nekaj, s čimer se je lahko učinkovito pomagalo na daljavo, saj sta bila Pavel in Epafra daleč od Kolos. Pavel je zatrdil: »Zahvaljujemo Boga, Očeta Gospoda našega Jezusa Kristusa, in molimo vedno za vas.« Da, to so bile določne molitve za kristjane v Kolosih. Pavel je še dodal: »Zato molimo tudi mi od dne, ko smo to slišali, neprestano za vas in prosimo, da se napolnite s spoznanjem volje njegove v vsej modrosti in razumnosti duhovni.« (Kološanom 1:3, 9)

7., 8. O čem pogosto molimo v naših osebnih in občinskih molitvah?

7 Vemo, da je Jehova »Poslušalec molitev«, zato lahko zaupamo v to, da je pripravljen uslišati naše molitve, ki so v skladu z njegovo voljo. (Psalm 65:2NW; 86:6; Pregovori 15:8, 29; 1. Janezov 5:14) Toda kakšne so naše molitve, kadar molimo za druge?

8 Morda pogosto razmišljamo o ‚naši bratovščini, razkropljeni po svetu‘ ter molimo zanjo. (1. Petrov 5:9) Ali pa morda prosimo Jehova za kristjane in druge, ki živijo na področju, katero je prizadela kakšna nesreča ali tragedija. Ko so v prvem stoletju za lakoto v Judeji slišali tudi učenci od drugod, so verjetno, preden so poslali pomoč, veliko molili za svoje brate in sestre. (Dejanja 11:27–30) Danes na občinskih shodih pogosto slišimo molitve za celotno bratovščino ali za kako veliko skupino bratov in sester. Navzoči naj bi povedano razumeli in bili zmožni reči »Amen«. (1. Korinčanom 14:16)

Molite določno

9., 10. a) Kateri zgledi pokažejo, da je primerno moliti za določene posameznike? b) Kako je bil Pavel predmet določnih molitev?

9 Kljub temu najdemo v Bibliji zglede molitev za druge, ki so bolj določne, osebne. Razmislite o Jezusovi izjavi, zapisani v Lukeževem evangeliju 22:31, 32. Jezusa je spremljalo 11 zvestih apostolov. Vsak od njih je v težavnih časih, ki so bili pred njimi, potreboval Božjo podporo in Jezus je molil zanje. (Janez 17:9–14) Vseeno je Jezus odbral Petra in določno prosil le zanj. Še drugi zgledi: Elizej je molil, da bi Bog pomagal določenemu možu, njegovemu služabniku. (2. kraljev 6:15–17) Apostol Janez je molil, da bi bil Gaj še naprej telesno in duhovno zdrav. (3. Janezov 1, 2) In druge molitve so bile osredotočene na določne skupine ljudi. (Job 42:7, 8; Lukež 6:28; Dejanja 7:60; 1. Timoteju 2:1, 2)

10 Pavel je v svojih pismih usmeril pozornost na zelo določne molitve. Prosil je, naj molijo zanj oziroma zanj in njegove družabnike. V Listu Kološanom 4:2, 3 beremo: »V molitvi bodite stanovitni in čujte v njej z zahvaljevanjem; molite obenem tudi za nas, da nam Bog odpre vrata za besedo, da govorimo skrivnost Kristusovo, za katero sem tudi v sponah.« Razmislite še o naslednjih primerih: Rimljanom 15:30; 1. Tesaloničanom 5:25; 2. Tesaloničanom 3:1; Hebrejcem 13:18.

11. Za koga je Epafra molil, ko je bil v Rimu?

11 Enako je veljalo za Pavlovega družabnika v Rimu. »Pozdravlja vas Epafra, ki je od vas, [. . .] ki se vedno za vas bori [napreza, NW] v molitvah.« (Kološanom 4:12) Beseda, prevedena s »se napreza«, lahko spominja na »bojevanje«, na primer telovadca v antičnih igrah. Ali je Epafra goreče molil samo za vse vernike po svetu ali pa samo za prave častilce na področju Male Azije? Pavel je pokazal, da je Epafra določno molil za tiste v Kolosih. Epafra je poznal njihove razmere. Ne  poznamo jih sicer vseh po imenu, niti ne vemo, s kakšnimi problemi so se spoprijemali, toda zamislite si nekatere možnosti. Mladi Lin se je morda bojeval z vplivom prevladujočih filozofij in Ruf je morda potreboval moč, da bi se uprl mikavnosti svojih prejšnjih navad v judovstvu. Ali je Perzida, ker je imela nevernega moža, potrebovala zdržljivost in modrost, da bi svoje otroke vzgojila v Gospodu, in ali je Asinkrit, ki je bil na smrt bolan, potreboval dodatno tolažbo? Da, Epafra je poznal člane svoje domače občine in je goreče molil zanje, ker sta tako on kot Pavel hotela, da bi ti prizadevni posamezniki živeli, kakor je vredno Jehova.

12. Kako bi lahko bili določnejši v naših osebnih molitvah?

12 Ali vidite vzorec za nas – način, kako lahko pomagamo drugim? Kot smo že opazili, so javne molitve na krščanskih shodih, glede na to, da je občinstvo raznoliko, pogosto splošnejše. Toda naše osebne in družinske molitve so lahko čisto določne. Občasno morda Boga prosimo, naj vodi in blagoslovi vse potujoče nadzornike ali duhovne pastirje, toda ali smo lahko včasih natančnejši? Zakaj ne bi na primer po imenu molili za okrajnega nadzornika, ki obišče vašo občino, ali pa za vodja vašega občinskega preučevanja knjige? V Listu Filipljanom 2:25–28 in Prvem listu Timoteju 5:23 vidimo, kako se je Pavel določno zanimal za Timotejevo in Epafroditovo zdravje. Ali se lahko tudi mi podobno zanimamo za tiste, ki so bolni in jih poznamo po imenu?

13. Kakšne okoliščine vse so primerne za to, da jih omenimo v naših osebnih molitvah?

13 Resda se moramo paziti vmešavanja v osebne zadeve drugih, toda primerno je, da v molitvah kažemo iskreno zanimanje za tiste, ki jih poznamo in nam je mar zanje. (1. Timoteju 5:13; 1. Petrov 4:15) Neki brat je morda izgubil službo in mi mu ne moremo priskrbeti druge. Kljub temu lahko v naših osebnih molitvah tega brata omenimo po imenu in usmerimo pozornost na njegovo težavo. (Psalm 37:25; Pregovori 10:3) Ali poznamo kako samsko sestro, ki se je postarala brez moža in otrok, zato ker je odločena poročiti se »samo v Gospodu«? (1. Korinčanom 7:39) Zakaj ne bi v osebnih molitvah prosili Jehova, naj jo blagoslovi in ji pomaga, da bi še naprej zvestovdano opravljala svojo službo? Nadalje sta morda starešina svetovala kakemu bratu, ki je grešil. Zakaj ga ne bi oba v svojih osebnih molitvah vsake toliko časa omenila po imenu?

14. Kako so določne molitve povezane s pomočjo drugim?

14 Ogromno možnosti imate, da v svojih osebnih molitvah omenite posameznike, ki jih poznate in potrebujejo Jehovovo podporo, tolažbo, modrost in sveti duh oziroma kakega od sadov tega duha. Morda zaradi oddaljenosti ali drugih okoliščin ne morete toliko gmotno oziroma neposredno pomagati. Toda ne pozabite moliti za svoje brate in sestre. Veste, da hočejo živeti, kakor je vredno Jehova, vendar morda resnično potrebujejo pomoč, da bi lahko vedno tako živeli. Ključ do pomoči so vaše molitve. (Psalm 18:2; 20:1, 2; 34:15; 46:1; 121:1–3)

Prizadevajte si krepiti druge

15. Zakaj naj bi nas zanimal sklepni del Lista Kološanom?

15 Goreča, določna molitev pa seveda ni edini način za pomoč drugim, še zlasti tistim, ki so vam blizu in so vam dragi. Knjiga Kološanom  to jasno pokaže. Mnogi učenjaki menijo, da je Pavel za doktrinalnimi smernicami in praktičnimi nasveti pridal le še pozdrave. (Kološanom 4:7–18) Vendar smo nasprotno temu že ugotovili, da ta zadnji del knjige vsebuje omembe vreden pouk, in iz njega se lahko naučimo še več.

16., 17. Kaj lahko rečemo o bratih, omenjenih v Listu Kološanom 4:10, 11?

16 Pavel je pisal: »Pozdravlja vas moj sojetnik Aristarh, poleg njega Barnabov bratranec Marko – glede tega ste prejeli navodila: če bo prišel k vam, ga sprejmite, in Jezus, imenovan Just. Od tistih, ki so iz obreze, so ti edini sodelovali z menoj za Božje kraljestvo in mi bili v tolažbo [krepilno pomoč, NW].« (Kološanom 4:10, 11SSP)

17 Pavel je tu po imenu navedel nekatere brate, vredne posebne pozornosti. Dejal je, da so bili izmed obrezanih, judovskega porekla. V Rimu je bilo tedaj veliko obrezanih Judov in nekateri so postali kristjani. Vseeno so Pavlu ti, ki jih je omenil, priskočili na pomoč. Najverjetneje se niso obotavljali družiti se s kristjani nejudovskega porekla, in prav gotovo so z veseljem sodelovali s Pavlom pri oznanjevanju Nejudom. (Rimljanom 11:13; Galatom 1:16; 2:11–14)

18. Kako je Pavel pohvalil nekatere, ki so bili z njim?

18 Bodite pozorni na Pavlovo izjavo: »[Ti so] mi bili v krepilno pomoč.« (Poudarili mi.) Pavel je uporabil grško besedo, ki se v Bibliji pojavi samo na tem mestu. Mnogi prevajalci prevajajo to besedo s ‚tolažba‘. Toda s ‚tolažba‘ se običajneje prevaja druga grška beseda (parakaléo) in tudi Pavel jo je uporabil povsod v tem pismu, le v Listu Kološanom 4:11 ne. (Matevž 5:4; Dejanja 4:36; 9:31; 2. Korinčanom 1:4; Kološanom 2:2; 4:8SSP)

19., 20. a) Kaj je pomen izraza, ki ga je Pavel uporabil za brate, ki so mu pomagali v Rimu? b) Kako so morda ti bratje pomagali Pavlu?

 19 Tisti, katere je Pavel omenil, so gotovo naredili več, kakor le tolažili z besedami. Z grškim izrazom, ki je v Listu Kološanom 4:11 preveden s ‚krepilna pomoč‘, so včasih v svetnih besedilih označevali zdravilo za lajšanje bolečin. V New Life Version beremo: »V kolikšno pomoč so mi bili!« Today’s English Version pa zapiše besedno zvezo: »Bili so mi v veliko pomoč.« Kaj so morda ti krščanski bratje, ki so živeli blizu Pavla, storili, da bi mu pomagali?

20 Pavel je lahko sprejemal obiskovalce, toda bilo je veliko reči, katerih ni mogel narediti, na primer kupiti si osnovne potrebščine – hrano in obleko za zimo. Kako bi si lahko priskrbel knjižne zvitke za preučevanje ali pa kupil pisalni pribor? (2. Timoteju 4:13) Ali si predstavljate te brate, kako pomagajo Pavlu zadovoljiti njegove potrebe, kako skrbijo za osnovne reči, na primer nakupujejo oziroma tekajo zanj po opravkih? Morda je želel preveriti delovanje kake občine in jo spodbuditi. Ker pa je bil zaprt, tega ni mogel storiti, zato so morda ti bratje namesto njega opravljali obiske, prenašali sporočila in se vračali z novicami. Kako krepilno!

21., 22. a) Zakaj bi nas morale zanimati besede iz Lista Kološanom 4:11? b) Na kakšne načine vse lahko posnemamo zgled tistih, ki so bili s Pavlom?

21 To, kar je Pavel napisal o ‚krepilni pomoči‘, nam daje uvid v to, kako bi lahko mi pomagali drugim. Ti morda, kar se tiče moralnih meril, živijo, kakor je vredno Jehova, obiskujejo krščanske shode in sodelujejo pri oznanjevanju. S tem si zaslužijo, da jim izrazimo cenjenje. Vendar ali bi lahko naredili še več, namreč bili ‚krepilna pomoč‘, kakor so bili tisti pri Pavlu?

22 Ali bi lahko, če poznate kako sestro, ki se je modro držala besed iz Prvega lista Korinčanom 7:37, toda sedaj nima nikjer blizu svojih domačih, to sestro povabili, da se vam pridruži pri kaki družinski dejavnosti, morda pri obroku ali pa se skupaj udeležite kakega manjšega srečanja  s prijatelji ali sorodniki? Kaj ko bi jo kot družina povabili, da z vami odpotuje na zborovanje ali na počitnice? Ali pa jo vprašali, ali se vam pridruži pri nakupovanju hrane, takrat ko bi to vsem ustrezalo? Podobno bi lahko naredili tudi za vdove in vdovce, ali pa za tiste, ki niso več zmožni voziti. Ugotovili boste lahko, da se izplača prisluhniti njihovim izkušnjam oziroma se okoristiti njihovega znanja glede čisto običajnih reči, kot so, kako izbrati kvalitetno sadje ali otroška oblačila. (3. Mojzesova 19:32; Pregovori 16:31) Rezultat tega bo lahko to, da se boste bolj zbližali. Tako vas bodo morda laže zaprosili za pomoč, če bodo potrebovali kako zdravilo iz lekarne ali kaj podobnega. Bratje, ki so bili s Pavlom v Rimu, so gotovo ponudili praktično, krepilno pomoč, kakršno lahko tudi vi. Dodatni blagoslov takrat in danes pa je ta, da se tako okrepijo vezi ljubezni, in vsi smo trdno odločeni, da zvestovdano skupaj služimo Jehovu.

23. Kateremu delu bi bilo za vse nas dobro posvetiti čas?

23 Vsakdo od nas lahko razmišlja o okoliščinah, omenjenih v tem članku. Čeprav so to le primeri, nas lahko spomnijo na resnične razmere, v katerih smo lahko našim bratom in sestram ‚krepilna pomoč‘. Naš cilj ni v tem, da posnemamo stališče človekoljubov. Tudi cilj bratov, omenjenih v Listu Kološanom 4:10, 11, ni bil v tem. Bili so ‚sodelavci za Božje kraljestvo‘. Krepilni učinek je bil povezan neposredno s tem. Naj bo enako tudi z nami.

24. Kaj je glavni razlog za to, da molimo za druge in si jih prizadevamo krepiti?

24 V svojih osebnih molitvah druge omenjamo po imenu in si jih prizadevamo krepiti zato, ker verjamemo, da naši bratje in sestre hočejo ‚živeti, kakor je vredno Jehova in mu biti v vsem všeč‘. (Kološanom 1:10SSP) To dejstvo je povezano še z nečim drugim, kar je Pavel omenil, ko je pisal o Epafrovih molitvah glede Kološanov, namreč da bi ti ‚stali popolni in trdno prepričani v vsej volji Božji‘. (Kološanom 4:12) Kako pa lahko to dosežemo mi? Poglejmo.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 5 Glej Insight on the Scriptures, 1. del, strani 490–91, ter »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno«, strani 226–28, ki ju je izdala Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.

Ali ste opazili?

• Kako bi lahko naše osebne molitve postale koristnejše?

• V katerem pogledu so bili nekateri kristjani Pavlu v »krepilno pomoč«?

• V katerih okoliščinah smo lahko ‚krepilna pomoč‘?

• Kakšen je naš cilj, ko molimo za naše brate in sestre ter si jih prizadevamo krepiti?

[Vprašanja]

[Slika na strani 18]

Ali lahko, ko greste kot družina na kak izlet, vzamete s seboj še kakega kristjana?

[Vir slike]

Courtesy of Green Chimney’s Farm