Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zaščitite svoje ime

Zaščitite svoje ime

 Zaščitite svoje ime

ČLOVEK, ki riše krasne stavbe, si pridobi ime izurjenega arhitekta. Mladenka, ki se v šolanju odlično odreže, postane znana kot sijajna učenka. Celo nekdo, ki ne dela nič, si lahko pridobi sloves lenuha. Biblija poudarja vrednost pridobitve dobrega imena, ko pravi: »Boljše je dobro ime od obilega bogastva, boljša od srebra in zlata priljubljenost [dober sloves, An American Translation].« (Pregovori 22:1)

Dobro ime si nekdo pridobi z mnogimi majhnimi dejanji v nekem časovnem razdobju. Toda za to, da ga umaže, je potrebno le eno neumno dejanje. Odličen sloves denimo lahko omadežuje eno samo dejanje spolne nečistosti. Kralj Salomon iz starega Izraela je v 6. poglavju biblijske knjige Pregovori svaril pred nazori in dejanji, ki nam lahko umažejo sloves ter poškodujejo odnos z Bogom Jehovom. Mednje sodijo nepremišljene obveze, lenoba, prevara in spolna nemorala – v bistvu stvari, ki jih Jehova sovraži. Če bomo upoštevali te nasvete, bomo lahko zaščitili svoje dobro ime.

Osvobodite se nespametnih obvez

Šesto poglavje knjige Pregovori se začne z besedami: »Sin moj, če si postal porok bližnjemu svojemu, če si s podano roko obljubil za tujca: zadrgnil si se z besedami svojih ust, ujet si z besedami svojih ust. Stóri tisto skoraj, sin moj, in reši se, ker si prišel bližnjemu svojemu v roko; pojdi, spusti se na kolena in s prošnjami nadleguj bližnjega svojega!« (Pregovori 6:1–3)

Ta pregovor odsvetuje vmešavanje v posle drugih, še zlasti neznancev. Da, Izraelci so morali ‚podpirati svojega brata, ki je obubožal in mu je roka opešala‘. (3. Mojzesova 25:35–38) Toda nekateri podjetni Izraelci so se vpletali v tvegane posle in si pridobili denarno podporo s tem, da so prepričali druge, da so ‚postali porok‘ zanje ter jim tako naložili odgovornost za dolg. Do podobnih okoliščin lahko pride tudi danes. Preden denimo finančne inštitucije odobrijo posojilo, ki je po njihovem tvegano, morda zahtevajo sopodpisnika. Kako nemodro se je prenaglo tako zavezovati zavoljo drugih! Lahko bi se namreč finančno ujeli v past ter si celo  nakopali slabo ime pri bankah in drugih upnikih!

Kaj pa, če se znajdemo v zadregi, ko smo se lotili česa, kar se je sprva zdelo modro, toda po natančnejši preiskavi je videti nespametno? Svetuje se nam, da potisnemo ponos na stran in ‚s prošnjami nadlegujemo svojega bližnjega‘, ga torej vztrajno prosimo. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da stvari poravnamo. Neki priročnik pove: »Poskusi vse, kar je mogoče, dokler se z nasprotnikom ne sporazumeta in poravnata stvar, da bi se tvoje obveznosti ne obrnile zoper tebe ali tvoje.« In to bi morali storiti brez odlašanja, kajti kralj dodaja: »Ne dovoli spanja svojim očem, ne dremanja trepalnicam svojim; reši se kakor gazela iz roke lovčeve in kakor ptica iz ptičarjeve pesti.« (Pregovori 6:4, 5) Kadar je mogoče, se je od nespametne obveze bolje umakniti, kakor pa se zaradi nje ujeti v past.

Bodite marljivi kot mravlja

»Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti,« prigovarja Salomon. Kaj modrega se lahko naučimo od potov majhne mravlje? Kralj odgovarja: »Nima vodnika, nadzornika ali zapovednika, vendar pripravlja po leti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala.« (Pregovori 6:6–8)

Mravlje so sijajno organizirane in izjemno sodelujejo med seboj. Instinktivno si delajo zaloge hrane za prihodnost. ‚Nimajo vodnika, nadzornika ali zapovednika.‘ Res je, med njimi je mravlja kraljica, toda ta je kraljica samo v tem pomenu, da leže jajčeca in je mati kolonije. Ne poveljuje. Mravelj ne priganja noben delovodja, niti jih ne kontrolira kak nadzornik, pa vendar stalno neutrudno delajo.

Ali naj ne bi bili tudi mi marljivi kot mravlja? Če pridno delamo in se trudimo biti pri delu vedno boljši, je to za nas dobro, bodisi da nas kdo nadzoruje bodisi da ne. Da, kar najbolj bi se morali potruditi, tako v šoli, na našem delovnem mestu kot tudi pri sodelovanju v duhovnih dejavnostih. Kakor marljivost koristi mravlji, tako Bog tudi za nas želi, da bi ‚uživali dobro pri vsem trudu svojem‘. (Propovednik 3:13, 22; 5:18) Pridno delo je nagrajeno s čisto vestjo in osebnim zadovoljstvom. (Propovednik 5:12)

Salomon skuša lenuha prebuditi iz brezbrižnosti z naslednjima retoričnima vprašanjema: »Doklej boš polegal, lenuh? kdaj vstaneš iz spanja svojega?« Oponašaje ga, kralj pristavi: »Malo boš pospančkal, malo podremal, malo sklenil roke in poležal: v tem ti pride uboštvo kakor uren popotnik in nuja nadte kakor oboroženec.« (Pregovori 6:9–11) Medtem ko leni brezdelno poležava, ga s hitrostjo razbojnika prehiti siromaštvo in pomanjkanje ga napade kot oboroženec. Polja lenega hitro prerastejo plevel in koprive. (Pregovori 24:30, 31) Njegovi posli se v kratkem razdrejo. Kako dolgo bo namreč delodajalec prenašal brezdelneža? In ali lahko učenec, ki je prelen za učenje, pričakuje uspeh v šoli?

Bodite pošteni

Salomon nato oriše še eno ravnanje, ki človeku uniči sloves v skupnosti in njegov odnos z Bogom: »Belijalov [ničvreden, NW] človek, krivičen mož je, kdor hodi s spačenimi usti, mežika z očmi, beseduje z nogami, pomiguje  s prsti. Vsakršna spačenost tiči v srcu njegovem, zlo snuje sleherni čas, prepire napravlja.« (Pregovori 6:12–14)

Tu opisuje prevaranta. Lažnivec običajno skuša prikriti svojo neiskrenost. Kako? Ne le »s spačenimi usti«, ampak tudi z govorico telesa. Neki učenjak pove: »Kretnje, ton glasu in celo izrazi obraza so preračunane metode prevare; za fasado iskrenosti se skriva izprijen um in razdiralni duh.« Tak ničvrednež nenehno snuje zle načrte in neti spore. Kako se bodo zanj stvari obrnile?

»Zatorej pride nagloma nesreča njegova,« odgovarja Izraelov kralj. »V hipu se razbije in ne bo ozdravljenja.« (Pregovori 6:15) Ko se lažnivca razkrinka, se mu sloves hipoma poruši. Kdo mu bo spet zaupal? Njegov konec je zares nesrečen, kajti med tistimi, ki jih bo doletela večna smrt, so navedeni tudi ‚vsi lažnivci‘. (Razodetje 21:8) Vsekakor ‚pošteno živimo in ravnajmo v vsem‘. (Hebrejcem 13:18)

Sovražite, kar sovraži Jehova

Sovraštvo do hudega je izredno močna zavora pred tem, da bi zagrešili nekaj, s čimer bi poškodovali svoj sloves! Ali naj torej ne bi gojili mržnje do tega, kar je slabo? Kaj točno pa naj bi sovražili? Salomon izjavlja: »Šestero je reči, ki jih sovraži GOSPOD, in sedmero se jih studi duši njegovi: oči visoke, jezik lažniv in roke, prelivajoče nedolžno kri, srce, ki snuje hudobne naklepe, noge, urno tekoče v hudo, kriva priča, ki raznaša laži, in kdor prepire seje med brati.« (Pregovori 6:16–19)

Sedmero kategorij, ki jih omenja ta pregovor, je osnovnih in zajamejo tako rekoč vse vrste hudega. »Oči visoke« in »srce, ki snuje hudobne naklepe,« so grehi, zagrešeni v mislih. »Jezik lažniv« in »kriva priča, ki raznaša laži,« so grešne besede. »Roke, prelivajoče nedolžno kri,« in »noge, urno tekoče v hudo,« so hudobna dejanja. In še zlasti mrzek je Jehovu tisti, ki se naslaja nad tem, da razvnema spore med ljudmi, ki bi sicer mirno prebivali skupaj. Zvišanje števila s šest na sedem namiguje na to, da seznam ni dokončen, saj je pri ljudeh zlih dejanj vedno več.

Resnično, razviti bi morali stud do tega, kar sovraži Bog. Tako se moramo ogibati ‚visokih oči‘ oziroma vsakega drugega ponosa. In gotovo bi se morali ogibati škodljivega opravljanja, ker zlahka povzroči ‚prepire med brati‘. S širjenjem neprijaznih govoric, z neupravičeno kritiko ali lažmi morda ne ‚prelivamo nedolžne krvi‘, nedvomno pa lahko drugemu uničimo ugled.

»Ne poželi si lepote njene«

Nadaljnji sklop nasvetov Salomon začne tako: »Hrani, sin moj, zapoved očeta svojega in ne zametuj nauka matere svoje; privezuj ju na srce svoje vedno, pripenjaj ju na grlo svoje!« Razlog? »Kamorkoli pojdeš, te bosta spremljala, ko boš ležal, bosta pazila nate, in ko se zbudiš, se pogovarjala s teboj.« (Pregovori 6:20–22)

Ali nas svetopisemska vzgoja res lahko zaščiti pred zanko spolne nemorale? Da, lahko. Zagotovljeno nam je: »Zapoved je svetilnica in nauk je luč; in poučna svarila so pot življenja, da te obvarujejo ženske hudobne, prilizovanja jezika tujke.« (Pregovori 6:23, 24) Če si bomo zapomnili nasvete iz Božje Besede in jih uporabljali kot ‚svetilo naši  nogi in luč naši stezi‘, se bomo lahko uprli dobrikavim vabilom pokvarjene ženske oziroma tudi pokvarjenega moškega. (Psalm 119:105)

»Ne poželi si lepote njene v srcu,« opominja modri kralj, »in s trepalnicami svojimi naj te ne ujame.« Zakaj? »Kajti zaradi nečiste ženske se izgubi kruhek, in prešeštnica lovi dušo dragoceno.« (Pregovori 6:25, 26)

Ali Salomon o prešuštni ženi govori kot o nečisti ženski oziroma prostitutki (NW)? Morda. Lahko pa da razlikuje posledice nemorale s prostitutko in posledice prešuštvovanja z ženo drugega moža. Ta, ki občuje s prostitutko, lahko izgubi »kruhek« – se znajde v skrajni revščini. Lahko celo podleže bolečim in pohabljajočim spolno prenosljivim boleznim, med katerimi je tudi smrtonosni aids. Kdor pa bi si želel spolnih odnosov z zakonskim tovarišem nekoga drugega, bi bil v večji takojšnji nevarnosti pod postavo. Prešuštna žena ogroža ‚dragoceno dušo‘ nezakonitega partnerja. »Pri tem ne gre le za to, da [. . .] posamezniku razuzdanost skrajša življenje,« piše v nekem priročniku. »Grešnika se lahko kaznuje s smrtjo.« (3. Mojzesova 20:10; 5. Mojzesova 22:22) Kakor koli že, take ženske, ne oziraje se na njeno lepoto, naj si ne bi želeli.

‚Ne jemljite ognja v nedrje svoje‘

Salomon je še nadalje poudaril nevarnost prešuštva, ko je vprašal: »Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje, in oblačila se mu ne osmodé? Ali pa more kdo hoditi po žerjavici, da bi se mu noge ne obžgale?« V pojasnilo te ponazoritve pove: »Tako, kdor se shaja z bližnjega svojega ženo, kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni.« (Pregovori 6:27–29) Tak grešnik bo gotovo kaznovan.

»Ne zadene zaničevanje tatu, ako ukrade, da uteši poželenje svoje, ko je gladen,« nas spomni Salomon. Kljub temu mora, če ga ‚zasačijo, povrniti sedemkrat, dati mora vse blago hiše svoje‘. (Pregovori 6:30, 31) V starem Izraelu se je od tatu zahtevalo, da stvar poplača, čeprav bi moral dati vse svoje imetje. * Koliko bolj bi bil vreden kazni prešuštnik, ki za svoje početje nima opravičila!

»Kdor prešuštvuje z ženo, nima pameti,« izjavlja Salomon. Komur primanjkuje pameti, mu manjka dobre presoje, saj si »uničuje življenje«. (Pregovori 6:32SSP) Na zunaj je morda videti ugleden človek, toda notranje še zdaleč ni dovolj dozorel.

Prešuštnik pa ne žanje le tega. »Šiba in nečast ga zadeneta, in sramota njegova se ne izbriše. Ker ljubosumnost razvname srd moža, zato ne prizanese v dan maščevanja. Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.« (Pregovori 6:33–35)

Tat lahko povrne, kar je ukradel, prešuštnik pa ne more dati nobenega povračila. Kaj bi lahko ponudil v odškodnino jeznemu možu? Storilcu pregreška verjetno nobeno rotenje ne bo prineslo sočutja. Prešuštnik nikakor ne more dati povračila za svoj greh. Sramota in nečast, ki padeta na njegovo ime, ostaneta. Vrhu tega se nikakor ne more odkupiti oziroma biti kako oproščen kazni, ki si jo zasluži.

Kako modro je biti čist prešuštva, pa tudi kakega drugega ravnanja in nazorov, s katerimi bi si lahko omadeževali dobro ime in nakopali sramoto Bogu! Pazimo torej, da se ne bi nespametno obvezovali. Naj naš sloves krasita marljivost in poštenost. In da bi si le medtem, ko si prizadevamo sovražiti to, kar sovraži Jehova, pri njem in soljudeh pridobili dobro ime.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 28 Po mojzesovski postavi je moral tat povrniti dvakratno, štirikratno oziroma petkratno. (2. Mojzesova 22:1–4) Izraz »sedemkrat« verjetno označuje polno mero kazni, kar bi lahko pomenilo velikokrat več, kolikor je ukradel.

[Slika na strani 25]

Bodite previdni pri sopodpisovanju kakega posojila

[Slika na strani 26]

Bodite marljivi kot mravlja

[Slika na strani 27]

Pazite se škodljivega opravljanja