Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Sejanje semena kraljestvene resnice

Sejanje semena kraljestvene resnice

 Sejanje semena kraljestvene resnice

»Zjutraj sej seme svoje in zvečer ne daj počivati roki svoji.« (PROPOVEDNIK 11:6)

1. V kakšnem smislu kristjani danes sejejo seme?

POLJDELSTVO je imelo v stari hebrejski skupnosti pomembno vlogo. To je razlog, zakaj je Jezus, ki je vse svoje življenje kot človek preživel v Obljubljeni deželi, v svojih ponazoritvah vpletal poljedelske teme. Oznanjevanje dobre novice o Božjem kraljestvu je na primer primerjal s sejanjem semena. (Matevž 13:1–9, 18–23; Lukež 8:5–15) Danes je takšno sejanje duhovnega semena, pa naj živimo v poljedelski skupnosti ali ne, najpomembnejše delo, ki ga kristjani opravljajo.

2. Kako pomembno je naše oznanjevalsko delo in kaj se danes opravlja, da bi se to delo izvršilo?

2 V tem času konca je velika prednost sodelovati pri sejanju biblijske resnice. V Listu Rimljanom 10:14, 15 je dobro prikazana pomembnost tega dela: »Kako bodo slišali brez propovednika? A kako bodo propovedovali, ako niso poslani? kakor je pisano: ‚Kako lepe  so noge blagovestnikov miru, oznanjevalcev dobrega‘.« Še nikoli ni bilo tako pomembno biti odločeni s pozitivno držo izpolnjevati to od Boga dano nalogo. Zato se Jehovove priče zelo posvečajo izdelovanju in razdeljevanju Biblij in biblijskih učnih pripomočkov v 340 jezikih. Za pripravo tega gradiva je potrebnih več kot 18.000 prostovoljcev, ki delajo na upravnem središču ter v podružničnih uradih po raznih deželah. In skoraj šest milijonov Prič po svetu sodeluje pri razdeljevanju te biblijske literature.

3. Kaj se opravlja s sejanjem kraljestvenega semena?

3 Kakšni so sadovi tega trdega dela? Danes mnogi ljudje, kakor v zgodnjih dneh krščanstva, sprejemajo resnico. (Dejanja 2:41, 46, 47) Vendar je bolj kakor veliko število novokrščenih kraljestvenih oznanjevalcev pomembno to, da to veliko pričevanje prispeva k posvečevanju Jehovovega imena in k opravičenju Jehova kot edinega pravega Boga. (Matevž 6:9) Poleg tega spoznanje Božje Besede izboljša življenje mnogih in lahko vodi do njihove rešitve. (Dejanja 13:47)

4. Koliko so se apostoli zanimali za ljudi, katerim so oznanjevali?

4 Apostoli so se povsem zavedali krepilne moči dobre novice in so globoko čutili do tistih, katerim so oznanjevali. To je jasno razvidno iz besed apostola Pavla, ko je pisal: »Milo hrepeneč po vas, nas je bila volja, ne samo podati vam evangelij Božji, ampak tudi duše svoje, ker smo si vas jako priljubili.« (1. Tesaloničanom 2:8) Pavel in drugi apostoli so s tem, ko so se za ljudi tako pristno zanimali, posnemali Jezusa in nebeške angele, ki tudi zelo sodelujejo v tem življenje rešujočem delu. Preglejmo pomembne vloge, ki jih imajo ti Božji nebeški služabniki pri sejanju kraljestvene resnice, in poglejmo, kako nas njihov zgled spodbudi, da izpolnimo našo vlogo.

Jezus – Sejalec kraljestvene resnice

5. S katerim delom je bil Jezus prvenstveno zaposlen, ko je bil na zemlji?

5 Jezus, popoln človek, je imel moč ljudem svojega časa v fizičnem pogledu priskrbeti mnogo dobrih reči. Lahko bi bil na primer razrešil mnogo napačnih predstav v takratni medicini ali pa prispeval k človeškemu razumevanju v drugih vedah. Kljub temu pa je že na začetku svoje strežbe pojasnil, da je njegova naloga oznanjevanje dobre novice. (Lukež 4:17–21) In proti koncu strežbe je pojasnil: »Jaz sem zato rojen, in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico.« (Janez 18:37) Jezus je bil torej zaposlen s sejanjem semena kraljestvene resnice. Poučevanje sodobnikov o Bogu in njegovih namenih je bilo pomembnejše od vsakega drugega pouka, ki bi jim ga lahko dal. (Rimljanom 11:33–36)

6., 7. a) Kaj izrednega je Jezus obljubil, preden se je dvignil v nebesa, in kako to izpolnjuje? b) Kako Jezusovo stališče do oznanjevanja vpliva na vas osebno?

6 Jezus se je imel za Sejalca kraljestvene resnice. (Janez 4:35–38) Ob vsaki priložnosti je sejal seme dobre novice. Celo takrat, ko je umiral na kolu, je oznanjeval dobro novico o prihodnjem zemeljskem raju. (Lukež 23:43) Poleg tega se njegovo močno zanimanje za to, da bi se dobra novica oznanjevala, ni končalo z njegovo smrtjo na mučilnem kolu. Preden se je dvignil v nebesa, je apostolom zapovedal, naj še naprej sejejo seme kraljestvene resnice in pridobivajo učence. Nato je Jezus obljubil nekaj izrednega. Dejal je: »Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta [sklenitve stvarnosti, NW].« (Matevž 28:19, 20)

7 S temi besedami se je Jezus obvezal, da bo podpiral, vodil in varoval delo oznanjevanja  dobre novice »vse dni do sklenitve stvarnosti«. (Poudarili mi.) Jezus se vse do naših dni osebno zanima za delo evangeliziranja. On je naš Voditelj, skrbi za sejanje kraljestvene resnice. (Matevž 23:10) Kot Glava krščanske občine je pred Jehovom odgovoren za to svetovno delo. (Efežanom 1:22, 23; Kološanom 1:18)

Angeli razglašajo radostno sporočilo

8., 9. a) Kako angeli kažejo pristno zanimanje za človeške zadeve? b) V katerem smislu bi lahko rekli, da smo kakor gledališka predstava za angele?

8 Ko je Jehova ustvaril zemljo, so angeli ‚peli vkup in radostno ukali‘. (Job 38:4–7) Ta nebeška stvarjenja se vse od takrat močno zanimajo za človeške zadeve. Jehova jih uporablja za to, da prenašajo božanske objave ljudem. (Psalm 103:20) To velja še zlasti pri razširjanju dobre novice v današnjih dneh. Apostol Janez je v razodetju, ki mu je bilo dano, videl »angela, letečega po sredi neba«, ki ima  »večen evangelij, da ga [kot radostno sporočilo, NW] oznani prebivalcem na zemlji in vsakemu narodu in rodu in jeziku in ljudstvu, govorečega z glasom velikim: Bojte se Boga in dajte mu slavo, kajti prišla je ura sodbe njegove«. (Razodetje 14:6, 7)

9 Biblija o angelih govori kot o ‚duhovih, ki opravljajo službo in so poslani, da strežejo zaradi tistih, ki bodo dediči odrešenja‘. (Hebrejcem 1:14, SSP) S tem ko angeli vneto opravljajo svoje dodeljene naloge, imajo možnost opazovati nas in naše delo. Ko opravljamo naše delo, je tako, kakor bi bili na vidnem gledališkem odru pred nebeškim občinstvom. (1. Korinčanom 4:9) Kako streznjujoče in vznemirljivo je vedeti, da pri sejanju kraljestvene resnice nismo sami!

Vneto izpolnjujemo našo vlogo

10. Kako se lahko praktični nasvet v Propovedniku 11:6 nanaša na naše evangeliziranje?

10 Zakaj se Jezus in angeli toliko zanimajo za naše delo? Jezus je navedel en razlog, ko je dejal: »Pravim vam, je tudi radost pred angeli Božjimi nad enim grešnikom, ki se izpokori.« (Lukež 15:10) Tudi mi se tako pristno zanimamo za ljudi. Zato se kar najbolj trudimo povsod sejati seme kraljestvene resnice. Besede v Propovedniku 11:6 se lahko nanašajo na naše delo. Tam nas Biblija opominja: »Zjutraj sej seme svoje in zvečer ne daj počivati roki svoji; zakaj ne veš, katero bo raslo, ali to ali ono, in ako oboje hkratu zraste, tem bolje!« Res je, na vsakega človeka, ki sprejme naše sporočilo, je lahko na stotine ali celo na tisoče takih, ki sporočilo zavrnejo. Toda kakor angeli se veselimo, kadar že ‚en grešnik‘ sprejme sporočilo rešitve.

11. Kako učinkovita je lahko uporaba biblijskih publikacij?

11 Oznanjevanje dobre novice zajema veliko reči. Pomembna pomoč pri tem delu je biblijsko tiskano gradivo, ki ga uporabljajo Jehovove priče. V nekaterih pogledih so tudi te publikacije kakor seme, ki se ga seje povsod. Ne vemo, kje bodo imele uspeh. Včasih lahko kaka publikacija zamenja kar nekaj rok, preden jo kdo prebere. Jezus in angeli lahko v nekaterih primerih celo vodijo dogodke, da se to zgodi, tako da to koristi ljudem pravega srca. Razmislite o nekaterih primerih, ki pokažejo, kako lahko Jehova povzroči nepričakovane in čudovite rezultate s pomočjo literature, ki je bila dana ljudem.

Delo pravega Boga

12. Kako je neka stara revija prispevala k temu, da je neka družina spoznala Jehova?

12 Leta 1953 so se Robert, Lila in njuni otroci iz nekega velikega mesta preselili  na razpadajočo staro kmetijo na podeželsko področje Pensilvanije (ZDA). Kmalu po vselitvi se je Robert odločil, da pod ograjenim stopniščem naredi kopalnico. Zatem ko je odstranil nekaj desk, je odkril, da so miši za steno nanosile kose papirja, prazne orehove lupine in druge ostanke. Sredi vsega tega je ležal izvod revije Zlati vek. Roberta je še posebej zanimal članek, ki je govoril o vzgoji otrok. Čiste biblijske smernice v tej reviji so nanj naredile tolikšen vtis, da je Lili dejal, da se bodo pridružili »veri Zlatega veka«. Že čez samo nekaj tednov pa so na njihova vrata prišli Jehovove priče, vendar jim je Robert dejal, da se njegova družina zanima le za »vero Zlatega veka«. Priče so pojasnili, da ima Zlati vek sedaj novi naslov, Prebudite se!. Robert in Lila sta s Pričami začela redno preučevati Biblijo in naposled sta se krstila. Nato pa sta seme resnice posejala v svoje otroke in obilno žela. Danes je več kot 20 članov te družine, med njimi tudi vseh sedem Robertovih in Lilinih otrok, krščenih služabnikov Boga Jehova.

13. Kaj je spodbudilo zakonski par iz Portorika k temu, da je razvil zanimanje za Biblijo?

13 Pred kakimi 40 leti Williama in Ado, zakonski par iz Portorika, preučevanje Biblije ni zanimalo. Vedno ko so na njuna vrata potrkali Jehovove priče, sta se pretvarjala, da ju ni doma. Nekega dne pa je William odšel na odlagališče, da bi kupil nekaj, kar je potreboval za popravilo doma. Ko je odhajal, je v velikem zabojniku za smeti zagledal knjigo, žive zelenkasto rumene barve. Bila je knjiga Religion, ki so jo leta 1940 izdali Jehovove priče. William je knjigo odnesel domov in bil je navdušen, ko je prebral o razliki med krivo in pravo religijo. Ob naslednjem obisku Jehovovih prič sta William in Ada rada prisluhnila njihovemu sporočilu in z njimi sta začela preučevati Biblijo. Po nekaj mesecih sta se na mednarodnem zborovanju »Božja volja« leta 1958 krstila. Odtlej sta pomagala več kot 50 posameznikom, da so postali del naše krščanske bratovščine.

14. Kaj lahko naredi naša biblijska literatura, kot to pokaže neki primer?

14 Karl je imel samo 11 let in je bil nekako nepoboljšljiv. Videti je bilo, da vedno zaide v težave. Njegov oče, nemški metodistični pridigar, ga je poučil, da se slabi ljudje po smrti cvrejo v peklu. Karl se je zato zelo bal pekla. Nekega dne 1917. leta pa je na tleh zagledal natisnjen letak in ga pobral. Ko ga je prebiral, mu je takoj pozornost pritegnilo vprašanje »Kaj je pekel?«. Letak je  vabil na javno predavanje na temo pekel, organizirali pa so ga Preučevalci Biblije, danes poznani kot Jehovove priče. Kako leto kasneje, po nekaj biblijskih preučevanjih, se je Karl krstil in tako postal eden izmed Preučevalcev Biblije. Leta 1925 je bil povabljen, da bi delal na svetovnem upravnem središču Jehovovih prič, kjer služi še danes. Njegova krščanska življenjska pot, ki traja že več kot osem desetletij, se je začela z letakom z ulice.

15. Kaj lahko Jehova ob ustreznem času naredi?

15 Res je, ljudje ne moremo ugotoviti, ali so pri teh doživetjih angeli neposredno vplivali in do katere mere. Kljub temu nikoli ne bi smeli podvomiti, da imajo Jezus in angeli dejavno vlogo pri oznanjevanju in da lahko Jehova ob ustreznem času vodi zadeve. Ti in še mnogi podobni doživljaji pokažejo, koliko dobrega lahko naredi naša literatura, potem ko jo oddamo.

Zaupan nam je zaklad

16. Kaj lahko spoznamo iz besed, zapisanih v Drugem listu Korinčanom 4:7?

16 Apostol Pavel je govoril o ‚zakladu v lončenih posodah‘. Ta zaklad je od Boga dana naloga oznanjevanja, lončene posode pa so ljudje, katerim je Jehova zaupal ta zaklad. Ti ljudje pa so nepopolni in imajo omejitve. Zato Pavel nadalje pravi, da iz tega, da jim je zaupana takšna naloga, sledi to, da je »moč, ki presega običajno, od Boga in ne od nas«. (2. Korinčanom 4:7, NW) Da, lahko se zanesemo na Jehova, da nas bo on oskrbel z močjo, ki jo potrebujemo, da dokončamo trenutno delo.

17. S čim vse se bomo spoprijemali med sejanjem semena kraljestvene resnice in zakaj naj bi vseeno ohranjali pozitivno stališče?

17 Pogosto se moramo žrtvovati. Na nekaterih področjih je morda težko in neprijetno delovati. So tudi področja, kjer je videti, da so mnogi ljudje zelo otopeli, celo sovražni. Morda si na takšnih krajih močno prizadevamo, a nikakršnega vidnega uspeha. Toda noben trud ni zaman, ko gre za tako pomembno stvar. Zapomnite si, da seme, ki ga sejete, lahko ljudem prinese srečo že sedaj, v prihodnosti pa večno življenje. Besede iz Psalma 126:6 so se že velikokrat izkazale za resnične: »Kdorkoli hodi semtertja z jokom, noseč seme za setev, vrne se domov z glasnim petjem, noseč snope svoje.«

18. Kako in zakaj bi morali biti nenehno pozorni na našo strežbo?

18 Izkoristimo vsako priložnost, da bi velikodušno sejali seme kraljestvene resnice. Čeprav smo mi tisti, ki sejemo in zalivamo, pa nikoli ne pozabimo, da Jehova povzroča rast. (1. Korinčanom 3:6, 7) Vendar kljub temu Jehova od nas pričakuje, da bomo docela opravili našo strežbo, prav kakor Jezus in angeli opravljajo svoj del naloge. (2. Timoteju 4:5) Nenehno bodimo pozorni na naše poučevanje, stališče in na našo vnemo v strežbi. Zakaj pa? Pavel odgovarja: »To delajoč, boš rešil sebe in nje, ki te poslušajo.« (1. Timoteju 4:16)

Kaj smo spoznali?

• Kako vse naše delo sejanja prinaša dobre rezultate?

• Kako Jezus Kristus in angeli sodelujejo pri današnjem delu evangeliziranja?

• Zakaj naj bi bili kot sejalci kraljestvene resnice velikodušni?

• Kaj bi nas moralo spodbuditi k vztrajanju, kadar se v strežbi spoprijemamo z otopelostjo oziroma sovražnostjo?

[Vprašanja]

[Slika na strani 15]

Podobno kot poljedelci v starem Izraelu tudi kristjani danes velikodušno sejejo seme kraljestvene resnice

[Slika na strani 16, 17]

Jehovove priče izdelujejo in razdeljujejo raznovrstne biblijske publikacije v 340 jezikih