Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kaj veste o čarovništvu?

Kaj veste o čarovništvu?

 Kaj veste o čarovništvu?

ČAROVNIŠTVO! Na kaj vas spomni ta beseda?

Za mnoge je to le praznoverje in fantazija, nekaj, česar ne gre jemati resno. Čarovništvo po njihovem živi samo v domišljijskem svetu – stare coprnice, odete v ogrinjalo s kapuco, ki v brbotajoč kotel mečejo netopirjeva krila, spreminjajo ljudi v žabe, ponoči letajo po zraku na metli in se ob tem zlovešče krohotajo.

Za druge čarovništvo ni nobena šala. Po besedah nekaterih raziskovalcev več kot polovica svetovnega prebivalstva verjame v to, da so čarovnice resnične in lahko vplivajo na življenje drugih. Milijoni so prepričani, da je čarovništvo nekaj zlega, nevarnega in česar se je zelo bati. V neki knjigi o afriškem verovanju na primer piše: »V afriškem življenju je močno ukoreninjeno prepričanje o delovanju in nevarnosti zle magije, čaranja in čarovništva [. . .] Čarovnice in čarovniki so najbolj osovraženi ljudje v njihovi skupnosti. Še danes se tu in tam zgodi, da jih drugi pretepejo do smrti.«

V Zahodnih deželah pa si je čarovništvo nadelo novo masko uglednosti. Knjige, televizija in filmi so že veliko naredili za to, da se je strah pred čarovništvom zmanjšal. Analitik razvedrila David Davis opaža: »Čarovnice so kar naenkrat mlajše in bolj ljubke, zagotovo bolj ljubke. Hollywood hitro opazi nove trende. [. . .] Z ustvaritvijo bolj ljubkih in mičnejših čarovnic lahko te ugajajo širšemu občinstvu, tudi ženskam in mlajšim otrokom.« Hollywood zna vsako težnjo obrniti v donosno kupčijo.

Nekateri pravijo, da je čarovništvo postalo eno od najhitreje rastočih duhovnih gibanj v Združenih državah. Po vsem razvitem svetu vedno več ljudi, ki jih navdušujejo feministična gibanja in so razočarani nad vodilnimi religijami, išče duhovno izpolnitev v raznih oblikah čarovništva. Pravzaprav je teh oblik toliko, da se ljudje ne morejo zediniti niti o tem, kaj beseda »čarovnica« pomeni. Vendar se osebe, ki se izpovedujejo za čarovnice, pogosto enačijo z wicco – po neki slovarski definiciji je to »pogansko naravno verovanje, ki ima korenine v predkrščanski zahodni Evropi in je oživelo v 20. stoletju«. * Mnogi zato nase gledajo kot na pogane oziroma novopogane.

 Čarovnice so skozi vso zgodovino sovražili, preganjali, mučili in celo pobijali. Nič čudnega, da si sodobni izvajalci čarovništva vneto želijo polepšati svojo podobo. V neki raziskavi je bilo več deset čarovnic vprašanih, kaj bi si najbolj želele sporočiti javnosti. Raziskovalka Margot Adler je njihov odgovor povzela tako: »Nismo hudobne. Ne častimo Hudiča. Ljudem ne škodimo niti jih ne zavajamo. Nismo nevarne. Smo navadni ljudje kot vi. Imamo družine, službo, upe in sanje. Nismo kult. Nismo čudne. [. . .] Ni se nas treba bati. [. . .] Podobne smo vam veliko bolj, kot si mislite.«

In to sporočilo ljudje vse bolj sprejemajo. Toda ali to pomeni, da ni nobenega razloga za zaskrbljenost nad čarovništvom? Pretehtajmo to vprašanje v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 6 Angleška beseda za »čarovništvo« izvira iz starih angleških besed »wicce« in »wicca«, ki se nanašata na žensko oziroma moškega, ki čara.