Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali imate ‚Kristusov um‘?

Ali imate ‚Kristusov um‘?

 Ali imate ‚Kristusov um‘?

‚Bog potrpežljivosti in tolažbe vam daj ene misli [. . .] po Kristusu Jezusu [isto mišljenje, kakršnega je imel Kristus Jezus, NW].‘ (RIMLJANOM 15:5)

1. Kako je Jezus upodobljen na mnogih slikah tako imenovanega krščanstva in zakaj takšna upodobitev Jezusa ni poštena?

»NITI enkrat samkrat ga niso videli nasmejanega.« Tako Jezusa opisuje dokument, za katerega se lažno trdi, da ga je napisal neki staroveški rimski uradnik. Pravijo, da je ta dokument, ki je v sedanji obliki poznan od približno 11. stoletja, vplival na mnogo umetnikov. * Na številnih slikah je Jezus prikazan kot človek otožnega videza, ki se je redko, če sploh kdaj, nasmehnil. Toda to je komajda poštena upodobitev Jezusa, ki ga evangeliji slikajo kot iskrenega, dobrosrčnega človeka z močnimi občutki.

2. Kako lahko razvijemo »isto mišljenje, kakršnega je imel Kristus Jezus«, in za kaj nas bo to opremilo?

2 Jasno je, da če želimo spoznati pravega Jezusa, moramo naša um in srce napolniti s točnim razumevanjem tega, kakšen človek je bil Jezus v resnici, ko je bil tukaj na zemlji. Zato preglejmo nekaj evangelijskih poročil, ki nam dajejo vpogled v ‚Kristusov um‘, namreč v njegove občutke, zaznavanje, misli in razmišljanje. (1. Korinčanom 2:16) Ob tem pa razmislimo, kako lahko razvijemo »isto mišljenje, kakršnega je imel Kristus Jezus« (NW). (Rimljanom 15:5) Tako bomo lahko v našem življenju in ravnanju z drugimi bolje opremljeni, da bi sledili vzorcu, ki nam ga je dal Jezus. (Janez 13:⁠15)

Bil je dostopen

3., 4. a) Kakšen je bil okvir dogajanja, o katerem poroča Markov evangelij 10:13–16? b) Kako se je Jezus odzval, ko so njegovi učenci skušali preprečiti, da bi otroci prihajali k njemu?

3 Ljudje so se čutili pritegnjene k Jezusu. Ob raznih priložnostih so posamezniki različnih starosti in porekel brez zadržkov pristopili k njemu. Oglejmo si dogodek, ki je zapisan v Markovem evangeliju 10:13–16. Zgodil se je proti koncu njegove strežbe, ko je šel še zadnjič proti Jeruzalemu, da bi se spoprijel z mučno smrtjo. (Marko 10:32–34)

4 Zamislite si naslednji prizor. Ljudje k Jezusu prinašajo otroke, med njimi tudi dojenčke,  da bi jih blagoslovil. * Toda učenci skušajo preprečiti, da bi otroci prihajali k Jezusu. Morda menijo, da Jezus prav gotovo ne želi, da bi ga v teh kritičnih tednih otroci motili. Vendar se motijo. Ko Jezus spozna, kaj učenci počnejo, tega ni vesel. Jezus vabi otroke k sebi, ko pravi: »Pustite otročiče, naj pridejo k meni, ne branite jim.« (Marko 10:14) Potem pa naredi nekaj, kar pokaže, da je resnično skrben in ljubeč. Poročilo pravi: »Jemlje jih v naročje ter [. . .] jih blagoslavlja.« (Marko 10:16) Otroci so očitno sproščeni, ko jih Jezus jemlje v svoje skrbne roke.

5. Kaj nam poročilo v Markovem evangeliju 10:13–16 pove glede tega, kakšen človek je bil Jezus?

5 To kratko poročilo nam veliko pove o tem, kakšen človek je bil Jezus. Opazimo lahko, da je bil dostopen. Čeprav je imel prej v nebesih vzvišen položaj, se do nepopolnih ljudi ni vedel vzvišeno in jih ni poniževal. (Janez 17:5) Ali ni pomenljivo tudi to, da so bili ob njem sproščeni celo otroci? Prav gotovo se ne bi približali hladnemu, otožnemu človeku, ki se nikoli ne nasmehne oziroma smeje! Jezusu so se približali ljudje vseh starosti, ker so začutili, da je prisrčen, skrben človek, in prepričani so bili, da jih ne bo zavrnil.

6. Kaj lahko starešine storijo, da bodo bolj dostopni?

6 S tem poročilom v mislih se lahko vprašamo: ‚Ali imam Kristusov um? Ali sem dostopen?‘ V teh nevarnih časih Božje ovce potrebujejo dostopne pastirje, može, ki so kakor »zavetje pred vetrom«. (Izaija 32:1, 2; 2. Timoteju 3:1) Starešine, če se boste iskreno, odkritosrčno zanimali za svoje brate in sestre ter se boste pripravljeni razdajati v njihovo korist, bodo začutili vašo skrb. To bodo videli na vašem izrazu obraza, slišali v vašem tonu glasu in opazili pri vašem ljubeznivem ravnanju. S takšno pristno toplino in skrbjo boste ustvarili zaupno ozračje, v katerem bodo drugi, tudi otroci, k vam laže pristopili. Neka kristjanka pojasni, zakaj se je lahko odprla nekemu starešinu: »Z menoj se je pogovarjal prijazno in sočutno. Sicer mu verjetno ne bi povedala niti besede. Navdal me je z občutkom varnosti.«

Pozoren do drugih

7. a) Kako je Jezus pokazal, da je do drugih pozoren? b) Zakaj je Jezus morda slepcu vid vrnil postopoma?

7 Jezus je bil pozoren. Bil je pozoren do občutkov drugih. Že sam pogled na trpeče ga je  tako močno ganil, da ga je to navedlo k temu, da jih reši trpljenja. (Matevž 14:14) Prav tako je upošteval omejitve in potrebe ljudi. (Janez 16:12) Nekoč je ljudstvo k njemu pripeljalo nekega slepca in ga prosilo, naj ga ozdravi. Jezus je temu možu vrnil vid, vendar je to storil postopoma. Mož je ljudi sprva videl le nerazločno – »kakor da bi okrog hodila drevesa« (SSP). Nato pa mu je Jezus popolnoma vrnil vid. In zakaj ga je zdravil postopoma? Morda zato, da ne bi ob pogledu na sončno svetlobo in kompleksni svet doživel šok, saj je bil navajen živeti v temi. (Marko 8:22–26)

8., 9. a) Kaj se je zgodilo kmalu za tem, ko so Jezus in njegovi učenci stopili na področje Deseteromestja? b) Opišite, kako je Jezus ozdravil gluhega moža.

8 Sedaj pa razmislite še o tem, kar se je zgodilo po pashi leta 32 n. š. Jezus in njegovi učenci so stopili na področje Deseteromestja, vzhodno od Galilejskega jezera. Tam jih je velika množica ljudi kaj kmalu našla in k Jezusu pripeljala veliko bolnih in invalidnih, in Jezus jih je vse ozdravil. (Matevž 15:29, 30) Jezus je, zanimivo, iz množice izbral nekega moža in mu izkazal posebno pozornost. Evangelijski pisec Marko, edini, ki je zapisal ta pripetljaj, poroča o tem. (Marko 7:31–35)

9 Mož je bil gluh in je težko govoril. Jezus je verjetno opazil, da je zaradi tega živčen oziroma v zadregi. Jezus je nato naredil nekaj nenavadnega. Moža je odvedel stran od množice, na samoten kraj. Nato je naredil nekaj znamenj in mu s tem nakazal, kaj namerava storiti. »Položil [mu je] prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika.« (Marko 7:33SSP) Nato je pogledal v nebo in globoko zavzdihnil. Ta nazorna dejanja so možu povedala: ‚To, kar bom sedaj storil zate, je po moči od Boga.‘ Nazadnje je Jezus rekel: »Odpri se!« (Marko 7:34) Ob tem se je možu vrnil sluh in lahko je normalno govoril.

10., 11. Kako lahko pokažemo pozornost do občutkov drugih v občini? v družini?

10 Jezus je bil do drugih zares pozoren! Bil je pozoren do njihovih občutkov in to njegovo sočutje ga je navedlo, da je pri ravnanju z drugimi njihove občutke upošteval. Bilo bi dobro, da bi kot kristjani v tem pogledu razvijali in kazali Kristusov um. Biblija nas opominja: »Vsi bodite enega mišljenja, sočutni, bratoljubni, milosrčni, ponižni.« (1. Petrov 3:8) To od nas prav gotovo zahteva, da govorimo in ravnamo tako, da upoštevamo občutke drugih.

11 V občini lahko pokažemo pozornost do občutkov drugih tako, da jim podelimo dostojanstvo in z njimi ravnamo tako, kakor bi želeli, da bi se ravnalo z nami. (Matevž 7:12) K temu spada tudi to, da pazimo, kaj govorimo, in tudi, kako nekaj povemo. (Kološanom 4:6) Zapomnite si, da lahko ‚lahkomiselne besede  prebadajo kakor meč‘. (Pregovori 12:18SSP) Kako pa je s tem v družini? Mož in žena, ki se zares ljubita, sta pozorna do občutkov drug drugega. (Efežanom 5:33) Ogibata se grobega govorjenja, nenehnega kritiziranja ter zbadljivega sarkazma – vse to lahko povzroči čustvene rane, ki se jih ne da zlahka pozdraviti. Tudi otroci imajo čustva in ljubeči starši to upoštevajo. Kadar jih je treba grajati, starši to storijo tako, da pri tem spoštujejo dostojanstvo otrok in jih ne spravljajo v nepotrebno zadrego. * (Kološanom 3:21) S tem ko smo do drugih pozorni, kažemo, da imamo Kristusov um.

Pripravljen zaupati drugim

12. Kakšen uravnovešen, stvaren pogled je imel Jezus na svoje učence?

12 Jezus je imel uravnovešen, stvaren pogled na svoje učence. Dobro se je zavedal tega, da niso popolni. Poleg vsega je lahko bral srca ljudi. (Janez 2:24, 25) Vendar ni videl samo njihove nepopolnosti, ampak tudi njihove dobre lastnosti. Prav tako je pri možeh, ki jih je Jehova pritegnil, videl možnost za njihovo rast. (Janez 6:44) Jezusov pozitivni pogled na učence je bil očiten pri tem, kako je ravnal z njimi. Pokazal je namreč, da jim je pripravljen zaupati.

13. Kako je Jezus pokazal, da zaupa svojim učencem?

13 Kako je Jezus pokazal to zaupanje? Ko je zapustil zemljo, je svojim maziljenim učencem naložil veliko odgovornost. Zaupal jim je odgovornost, da delajo v prid Kraljestva po vsem svetu. (Matevž 25:14, 15; Lukež 12:42–44) Med svojo strežbo je celo na majhne, posredne načine pokazal, da jim zaupa. Ko je čudežno pomnožil hrano, da bi nahranil množico, je učencem naložil odgovornost, da jo razdelijo. (Matevž 14:15–21; 15:32–37)

14. Kako bi povzeli poročilo, ki je zapisano v Markovem evangeliju 4:35–41?

14 Razmislite tudi o poročilu, zapisanem v Markovem evangeliju 4:35–41. Tokrat so se Jezus in učenci vkrcali na ladjo in prek Galilejskega jezera odpluli proti vzhodu. Kmalu za tem, ko so odrinili, je Jezus legel na krmo in trdno zaspal. Kmalu pa je ‚nastal velik vihar‘. Takšni viharji na Galilejskem jezeru niso bili nič neobičajnega. Ker jezero leži zelo nizko (kakih 200 metrov pod morsko gladino), je tam zrak precej toplejši kot v okolici, in to ustvarja atmosferske motnje. Vrhu tega pihajo skozi jordansko dolino še močni vetrovi z gore Hermon, ki leži na severu. Trenutno brezvetrje se lahko kaj hitro sprevrže v silovit vihar. Razmislite o naslednjem: Jezus je nedvomno vedel, da so viharji običajni, saj je odrastel v Galileji. Vendar je mirno spal, zaupal je v sposobnosti svojih učencev, med katerimi so bili nekateri tudi ribiči. (Matevž 4:18, 19)

15. Kako lahko posnemamo Jezusovo pripravljenost zaupati svojim učencem?

15 Ali lahko posnemamo Jezusovo pripravljenost zaupati svojim učencem? Nekaterim se zdi težko odgovornosti zaupati drugim. Vedno morajo imeti tako rekoč vse pod nadzorom. Morda razmišljajo: ‚Če hočem, da bo kaj dobro narejeno, moram to storiti sam!‘ Toda če moramo vse narediti sami, smo v nevarnosti, da se bomo izčrpali in morda po nepotrebnem preživeli čas stran od družine. Poleg tega, če ne bomo dali ustreznih nalog in odgovornosti drugim, jih bomo s tem morda prikrajšali potrebnih izkušenj in urjenja. Bilo bi modro,  da bi se naučili zaupati drugim in jim naložiti določene reči. Dobro je, če se iskreno vprašamo: ‚Ali imam glede tega Kristusov um? Ali sem pripravljen določene naloge dati drugim ter jim zaupam, da se bodo kar najbolj potrudili?‘

Učencem je dal vedeti, da verjame vanje

16., 17. Kaj je Jezus v zadnji noči svojega zemeljskega življenja zagotovil svojim apostolom, čeprav je vedel, da ga bodo zapustili?

16 Jezus je še na en pomemben način pokazal, da ima pozitiven pogled na svoje učence. Dal jim je vedeti, da jim zaupa. To je bilo povsem očitno iz pomirjevalnih besed, ki jih je izrekel apostolom v zadnji noči svojega zemeljskega življenja. Poglejmo, kaj se je zgodilo.

17 Za Jezusa je bil to naporen večer. Najprej je apostolom dal praktičen pouk o ponižnosti, tako da jim je umil noge. Nato je vpeljal večerjo, slovesnost v spomin na svojo smrt. Potem so se apostoli znova zapletli v razgret prepir glede tega, kdo izmed njih je največji. Jezus je bil ves čas potrpežljiv in jih ni grajal, ampak jim je dopovedoval. Povedal jim je, kaj se bo zgodilo: »Vsi vi se boste pohujšali to noč nad menoj. Kajti pisano je: ‚Pastirja udarim, in razkrope se ovce črede‘.« (Matevž 26:31; Zaharija 13:7) Vedel je, da ga bodo njegovi najbližji tovariši zapustili, ko bo v stiski. A jih kljub temu ni obsojal. Ravno nasprotno, dejal jim je: »Po vstajenju svojem pa pojdem pred vami v Galilejo.« (Matevž 26:32) Da, zagotovil jim je, da čeprav ga bodo zapustili, jih on ne bo zapustil. Ko bo prestal ta strašni preizkus, se bo zopet sestal z njimi.

18. Katero pomembno nalogo je Jezus v Galileji zaupal svojim učencem in kako so jo apostoli izpolnjevali?

18 Jezus je držal besedo. Po vstajenju se je v Galileji prikazal 11 zvestim apostolom, ki so se očitno zbrali še z mnogimi drugimi. (Matevž 28:16, 17; 1. Korinčanom 15:6) Tam jim je Jezus dal pomembno nalogo: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20) Knjiga Dejanja apostolov nam jasno dokazuje, da so apostoli izpolnjevali to nalogo. Zvesto so vodili delo oznanjevanja dobre novice v prvem stoletju. (Dejanja 2:41, 42; 4:33; 5:27–32)

19. Kaj se iz Jezusovih dejanj po njegovem vstajenju naučimo glede Kristusovega uma?

19 Kaj nam to poročilo razkriva glede Kristusovega uma? Jezus je videl apostole pri njihovem najslabšem ravnanju, a jih je vendarle »ljubil do konca«. (Janez 13:1) Kljub njihovim slabostim jim je dal vedeti, da verjame vanje. Opazimo lahko, da Jezusovo zaupanje ni bilo zgrešeno. To, da je pokazal, da jim zaupa in verjame vanje, jih je nedvomno okrepilo, da so se v srcu odločili opraviti delo, ki jim ga je naložil.

20., 21. Kako lahko pokažemo, da pozitivno gledamo na sovernike?

20 Kako lahko mi v tem pogledu kažemo Kristusov um? Ne bodite pesimistični glede sovernikov. Če boste o njih razmišljali le najslabše, se bo to verjetno videlo iz vaših besed in dejanj. (Lukež 6:45) Biblija nam pravi, da ljubezen »vse veruje«. (1. Korinčanom  13:7) Ljubezen je pozitivna, ne negativna. Ljubezen izgrajuje, ne pa podira. Ljudje so se bolj pripravljeni odzvati na ljubezen in spodbudo kot na prisilo. Druge lahko izgradimo in spodbudimo tako, da jim damo vedeti, da jim zaupamo. (1. Tesaloničanom 5:11) Če bomo kakor Kristus pozitivno gledali na naše brate, bomo z njimi ravnali na način, ki jih bo izgrajeval, ter tako, da bodo od sebe dali najboljše.

21 Razvijati in kazati Kristusov um pomeni več, kot samo posnemati določene reči, ki jih je Jezus naredil. Če hočemo zares ravnati kakor Jezus, kot je bilo omenjeno v prejšnjem članku, se moramo najprej naučiti na stvari gledati tako, kot je nanje gledal on. Evangeliji nam omogočajo, da si pogledamo še en vidik njegove osebnosti, namreč njegove misli in občutke glede dela, ki mu je bilo dodeljeno, o tem pa bo razpravljal naslednji članek.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 1 Prevarant v tem dokumentu opisuje, kakšnega videza naj bi bil Jezus, navaja pa tudi barvo njegovih las, brade in oči. Biblijski prevajalec Edgar J. Goodspeed razlaga, da je bila ta prevara »zasnovana zato, da bi podprla opis slikarskih priročnikov glede Jezusovega osebnega videza«.

^ odst. 4 Otroci so bili očitno različnih starosti. Beseda, ki se tu prevaja z ‚otročiči‘ je prav tako uporabljena za 12-letno Jairovo hčer. (Marko 5:39, 42NW; 10:13) Lukež pa v vzporednem poročilu uporabi besedo, ki se nanaša na dojenčke. (Lukež 1:41; 2:12; 18:15NW)

^ odst. 11 Glej članek »Ali spoštujete njihovo dostojanstvo?« v Stražnem stolpu, 1. april 1998.

Ali lahko pojasnite?

• Kako se je Jezus odzval, ko so njegovi učenci skušali preprečiti, da bi otroci prihajali k njemu?

• Na kakšne načine je Jezus pokazal pozornost do drugih?

• Kako lahko posnemamo Jezusovo pripravljenost zaupati svojim učencem?

• Kako lahko posnemamo zaupanje, ki ga je Jezus pokazal do apostolov?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 16]

Otroci so bili ob Jezusu sproščeni

[Slika na strani 17]

Jezus je sočutno ravnal z drugimi

[Slika na strani 18]

Dostopni starešine so blagoslov