Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zastarelo ali napredno?

Zastarelo ali napredno?

ZNANOST

SVETO PISMO NI ZNANSTVENI PRIROČNIK, VSEENO PA SO V NJEM ZAPISANE IZJAVE, KI SO ZELO NAPREDNE. RAZMISLITE O NEKATERIH ZGLEDIH.

Ali ima vesolje začetek?

Vodilni znanstveniki so bili nekoč trdno prepričani, da je odgovor na to vprašanje ne. Sedaj pa med znanstveniki velja splošno sprejeto mnenje, da vesolje ima začetek. Toda Sveto pismo je to ves čas jasno govorilo. (1. Mojzesova 1:1)

Kakšne oblike je Zemlja?

V starih časih so mnogi menili, da je Zemlja ploščata. V petem stoletju pr. n. št. so bili grški znanstveniki mnenja, da je Zemlja krogla. Toda že dolgo pred tem, v osmem stoletju pr. n. št., je svetopisemski pisec Izaija pisal o »zemeljski krogli«. (Izaija 40:22)

Ali je nebo podvrženo propadanju?

Grški znanstvenik Aristotel iz četrtega stoletja pr. n. št. je učil, da do propadanja prihaja samo na Zemlji, zvezdnato nebo pa se ne more nikoli spremeniti oziroma propasti. To mnenje je prevladovalo mnoga stoletja. V 19. stoletju pa so znanstveniki izoblikovali zamisel o entropiji. Ta kaže na to, da je vsakršna materija, nebesna ali zemeljska, podvržena propadanju. Lord Kelvin, eden od znanstvenikov, ki so pripomogli k širjenju te zamisli, je rekel, da v Svetem pismu glede neba in Zemlje piše: »Kakor oblačilo se bo vse to izrabilo.« (Psalm 102:25, 26) Skladno s tem, kar uči Sveto pismo, je Kelvin verjel, da lahko Bog, če želi, prepreči, da bi takšno propadanje uničilo Njegovo stvarstvo. (Pridigar 1:4)

Na čem slonijo planeti, kot je naša Zemlja?

Aristotel je učil, da so vsa nebesna telesa ujeta v nekakšne kristalne sfere. Te sfere naj bi bile umeščene druga v drugo z Zemljo v središču. V 18. stoletju n. št. so znanstveniki sprejeli zamisel, da zvezde in planeti morda lebdijo v praznini. V Jobovi knjigi pa je bilo že v 15. stoletju pr. n. št. zapisano, da Stvarnik »zemljo drži obešeno na ničemer«. (Job 26:7)

 MEDICINA

SVETO PISMO NI ZDRAVSTVENI PRIROČNIK, PA VENDAR VSEBUJE NEKAJ NAČEL, IZ KATERIH JE VIDNO NAPREDNO ZNANJE O ZDRAVJU.

Osamitev bolnih ljudi.

Mojzesova postava je predpisovala, naj se gobavce loči od drugih. Šele med epidemijami kuge v srednjem veku so se zdravniki naučili upoštevati to načelo, kar še vedno velja za učinkovito. (3. Mojzesova, poglavji 13 in 14)

Umivanje po stiku s truplom.

Do konca 19. stoletja so zdravniki, takoj zatem ko so bili v stiku s trupli, pogosto opravljali posege na živih pacientih, ne da bi si pred tem umili roke. Zaradi tega je umrlo veliko ljudi. Mojzesova postava je narekovala, da je vsak, ki se dotakne trupla, obredno nečist. Določala je tudi, da se mora v takih primerih za obredno očiščenje uporabiti voda. Ti verski običaji so prav gotovo prispevali k boljšemu zdravju. (4. Mojzesova 19:11, 19)

Odstranjevanje iztrebkov.

Vsako leto več kot pol milijona otrok umre zaradi diareje, do katere pride predvsem zato, ker so izpostavljeni nepravilno odstranjenim človeškim iztrebkom. V Mojzesovi postavi je pisalo, da se mora človeške iztrebke zakopati, in to zunaj bivališča ljudi. (5. Mojzesova 23:13)

Primeren čas za obrezo.

Božja postava je zahtevala, da se mora dečka obrezati osmi dan njegovega življenja. (3. Mojzesova 12:3) Pri novorojenčkih strjevanje krvi doseže svojo običajno raven po prvem tednu. V svetopisemskih časih, ko še ni bilo na voljo naprednega zdravljenja, je bilo to, da se je dečka obrezalo po prvem tednu, modro.

Povezava med čustvenim in telesnim zdravjem.

Strokovnjaki in raziskovalci s področja medicine pravijo, da pozitivna čustva, kot so veselje, upanje, hvaležnost in pripravljenost odpuščati, nekoliko pripomorejo k boljšemu zdravju. V Svetem pismu piše: »Veselo srce učinkuje dobro kakor zdravilo, zlomljen duh pa suši kosti.« (Pregovori 17:22)