V Lukovem evangeliju piše, da je Jezus razvil Izaijev zvitek, bral iz njega in ga nato nazaj zvil. Preroku Jeremiju pa je bilo naročeno, naj v zvitek zapiše sporočilo od Boga. (Jeremija 36:2; Luka 4:16–20)

Kako so izdelovali zvitke? Kose usnja, pergamenta ali papirusa so zlepili skupaj in dobili daljšo polo. To so zatem lahko ovili okrog palice, tako da je bilo besedilo na notranji strani. Pisali so v kratkih navpičnih stolpcih, ki so bili veliki toliko, kolikor je bil širok zvitek. Če je bil zvitek dolg, je imel palico na obeh koncih. Tako je lahko bralec z eno roko zvitek razvijal, z drugo pa ga zvijal, dokler ni našel željenega odlomka.

»Prednost zvitka je bila v tem, da je bil dovolj dolg [pogosto 10 m], da je lahko vseboval celotno knjigo, ko pa so ga zvili, je zavzel le malo prostora,« piše v The Anchor Bible Dictionary. Ocenili so, da naj bi denimo za Lukov evangelij potrebovali zvitek, ki bi bil dolg kakih 9,5 metra. Nekaterim zvitkom so zgornji in spodnji rob lepo obrezali, ju zgladili z gladilnim kamnom in pobarvali.

Vse od ustanovitve izraelskega duhovništva je samo en mož naenkrat služil kot veliki duhovnik. Sprva je bila ta postavitev dosmrtna. (4. Mojzesova 35:25) Prvi, ki je služil kot veliki duhovnik, je bil Aron. Ta prednostna služba je nato z očeta običajno prešla na najstarejšega sina. (2. Mojzesova 29:9) Mnogi Aronovi moški potomci so služili kot duhovniki, toda sorazmerno malo jih je služilo kot veliki duhovniki.

Ko so Izraelci prešli pod tujo nadvlado, so neizraelski vladarji samovoljno postavljali in odstavljali judovske velike duhovnike. Toda videti je, da so bili novo postavljeni veliki duhovniki skoraj vedno izbrani iz določenega števila privilegiranih družin, večinoma iz Aronovega rodu. Izraz »višji duhovniki« se očitno nanaša na vodilne člane duhovništva. Med višje duhovnike so morda spadali poglavarji 24 duhovniških oddelkov, ugledni člani družin velikih duhovnikov in nekdanji veliki duhovniki, ki so jih odstavili, kot denimo Ana. (1. kroniška 24:1–19; Matej 2:4; Marko 8:31; Apostolska dela 4:6)