Resnica ne prinaša »miru, temveč meč«
Ne mislite, da sem prišel zato, da bi prinesel mir na zemljo. Nisem prišel, da bi prinesel mir, temveč meč. (MAT. 10:34)
1., 2. a) Kakšen mir lahko zdaj uživamo? b) Zakaj ne moremo že danes najti popolnega miru? (Glej sliko pri naslovu.)
VSI si želimo imeti mirno življenje, ki bi bilo brez skrbi. Jehovu smo zelo hvaležni, da nam daje »Božji mir«, in sicer notranji mir, ki nas lahko ščiti pred mislimi in čustvi, ki bi nas vznemirjala. (Fil. 4:6, 7) Ker smo se posvetili Jehovu, uživamo tudi »mir z Bogom«, kar pomeni, da smo v dobrem odnosu z njim. (Rim. 5:1)
2 Toda ni še prišel od Boga določeni čas, da bi uživali popoln mir. Ti kritični zadnji dnevi so polni sporov in nešteti ljudje gojijo prepirljivega duha. (2. Tim. 3:1–4) Kot kristjani moramo bojevati duhovni boj proti Satanu in lažnim naukom, ki jih širi. (2. Kor. 10:4, 5) Toda največja grožnja našemu miru so lahko neverujoči sorodniki. Nekateri se morda posmehujejo našemu verovanju, nas obtožujejo, da razdiramo družino, ali nam grozijo, da se nam bodo odrekli, če se ne odpovemo svoji veri. Kako naj bi gledali na nasprotovanje v družini? Kako se lahko uspešno spoprimemo s tovrstnimi težavami?
KAKO GLEDATI NA NASPROTOVANJE V DRUŽINI
3., 4. a) Kakšen učinek imajo Jezusovi nauki? b) Kdaj je še posebej težko biti Jezusov učenec?
3 Jezus je vedel, da bodo njegovi nauki razdvajali ljudi, in tisti, ki bodo postali njegovi učenci, bodo potrebovali pogum, saj bodo doživljali nasprotovanje. To nasprotovanje lahko načne miroljubne odnose med družinskimi člani. Jezus je rekel: »Ne mislite, da sem prišel zato, da bi prinesel mir na zemljo. Nisem prišel, da bi prinesel mir, temveč meč. Prišel sem namreč spret človeka z njegovim očetom, hčer z njeno materjo ter snaho z njeno taščo. Res, človekovi sovražniki bodo njegovi domači.« (Mat. 10:34–36)
4 Jezus je z besedami »Ne mislite, da sem prišel zato, da bi prinesel mir« hotel reči, da morajo njegovi poslušalci vedeti, s čim se bodo morali spoprijeti, če bodo postali njegovi učenci. Njegovo sporočilo lahko razdvoji ljudi. Jezus je seveda z oznanjevanjem želel razglasiti Božje sporočilo resnice, in ne pokvariti medsebojnih odnosov. (Jan. 18:37) Kljub temu pa posamezniku ne bo enostavno zvesto upoštevati Kristusove nauke, če njegovi tesni prijatelji ali družinski člani zavrnejo resnico.
5. Kaj doživljajo Jezusovi učenci?
5 Jezus je bolečino družinskega nasprotovanja omenil kot del trpljenja, ki ga bodo njegovi učenci morali biti pripravljeni prenašati. (Mat. 10:38) Da bi se učenci izkazali vredne Kristusa, morajo prenašati to, da se jim družinski člani posmehujejo ali da se jim celo odtujijo. Toda pridobijo veliko več, kot pa izgubijo. (Beri Marko 10:29, 30.)
6. Kaj si moramo zapomniti, če sorodniki nasprotujejo našemu trudu, da častimo Jehova?
6 Sorodnike, ki nasprotujejo našemu trudu, da častimo Jehova, imamo še naprej radi. Toda zapomniti si moramo, da je na prvem mestu ljubezen do Boga in Kristusa. (Mat. 10:37) Prav tako se moramo zavedati, da bo Satan skušal uporabiti našo ljubezen do družine, da bi nam zlomil značajnost. Razmislimo sedaj o nekaterih okoliščinah, ko gre za nasprotovanje v družini, in poglejmo, kako se lahko uspešno spoprimemo s težavami, ki jih takšne okoliščine prinesejo.
NEVERUJOČI ZAKONEC
7. Kako bi morali tisti, ki imajo neverujočega zakonca, gledati na svoje razmere?
7 Sveto pismo opozarja tiste, ki se poročijo, da bodo »v sebi doživljali stisko«. (1. Kor. 7:28) Če imaš neverujočega zakonca, morda v svojem zakonu doživljaš več kot le običajni stres in zaskrbljenost. Kljub temu je pomembno, da na svoje razmere gledaš tako kakor Jehova. To, da se tvoj zakonec zaenkrat noče zgledovati po Kristusu, še ni sam po sebi upravičen razlog za ločitev ali razvezo. (1. Kor. 7:12–16) Čeprav neverujoči mož ne skrbi za duhovnost družine, bi ga žena morala spoštovati zaradi njegovega položaja, ki ga ima kot glava družine. Podobno bi moral krščanski mož svoji neverujoči ženi izkazovati požrtvovalno ljubezen in srčno naklonjenost. (Efež. 5:22, 23, 28, 29)
8. Kaj se lahko vprašaš, če te tvoj zakonec skuša omejiti pri čaščenju Jehova?
8 Kaj, če te tvoj zakonec skuša omejiti pri čaščenju Jehova? Na primer, neki sestri je njen mož rekel, naj oznanjuje samo določene dneve v tednu. Če imaš podobne razmere, se vprašaj: »Ali moj zakonec zahteva, da neham častiti Fil. 4:5)
Boga? Če ne, ali lahko popustim njegovi prošnji?« Razumnost ti lahko pomaga, da se ogneš nepotrebnim sporom v zakonu. (9. Kako lahko kristjani učijo svoje otroke, naj spoštujejo neverujočega starša?
9 Če imaš neverujočega zakonca, utegne biti poseben izziv poučevanje otrok. Na primer, svoje otroke moraš poučiti, naj ubogajo svetopisemsko zapoved: »Spoštuj svojega očeta in svojo mater.« (Efež. 6:1–3) Toda kaj, če tvoj zakonec ne upošteva visokih svetopisemskih meril glede vedenja? Otrokom daj zgled, tako da spoštuješ svojega zakonca. Osredini se na njegove dobre lastnosti in iz tvojih besed naj bo razvidno, da ga ceniš. Ogibaj se, da bi vpričo svojih otrok negativno govoril o zakoncu. Raje jim pojasni, da se mora vsak sam odločiti, ali bo služil Jehovu. Otroci lahko z lepim vedenjem pritegnejo neverujočega starša k pravemu čaščenju.
10. Kako lahko krščanski starši učijo svoje otroke o svetopisemskih resnicah v versko razdeljenem domu?
10 Včasih neverujoči zakonec zahteva, da otroci sodelujejo pri poganskih praznikih ali da se učijo krive nauke. Nekateri možje krščanski ženi morda prepovejo, da otroke uči o Svetem pismu. Celo takrat krščanska žena naredi vse, kar lahko, da otroke uči o svetopisemskih resnicah. (Apd. 16:1; 2. Tim. 3:14, 15) Na primer, mož krščanski ženi morda ne dovoli, da z njunimi mladoletnimi otroki vodi svetopisemski tečaj ali da jih jemlje s sabo na krščanske shode. Žena bo sicer spoštovala njegovo odločitev, vendar lahko v prisotnosti otrok še vedno izraža svojo vero, kadar je to mogoče, ter jih tako uči moralnih vrednot in jim pomaga spoznavati Jehova. (Apd. 4:19, 20) Seveda se bodo morali otroci prej ali slej sami odločiti, ali bodo častili Jehova. (5. Mojz. 30:19, 20) *
SORODNIKI, KI NASPROTUJEJO PRAVEMU ČAŠČENJU
11. Kaj lahko povzroči težave s sorodniki, ki niso Priče?
11 Članom svoje družine na začetku morda nisi povedal, da se družiš z Jehovovimi pričami. Toda ko je tvoja vera rasla, si spoznal, da moraš odkrito spregovoriti glede svojega verovanja. (Mar. 8:38) Če so se zaradi tvojega pogumnega stališča pojavile težave med tabo in sorodniki, ki niso Priče, razmisli o nekaterih korakih, ki ti lahko pomagajo zmanjšati napetost in obenem ohraniti značajnost.
12. Zakaj nam morda neverujoči sorodniki nasprotujejo, toda kako se lahko vživimo v njihove občutke?
12 Skušaj se vživeti v občutke neverujočih sorodnikov. Morda smo zelo navdušeni nad svetopisemskimi resnicami, ki se jih učimo. Naši sorodniki pa so mogoče zmotno prepričani, da smo žrtev prevare ali da smo postali del kakega kulta. Morda menijo, da jih nimamo več radi, ker z njimi ne obhajamo praznikov. Lahko jih celo skrbi za naše večno dobro. Morali bi se vživeti v njihove občutke, tako da skušamo videti stvari z njihovega zornega kota in da jim pozorno prisluhnemo, zato da bi ugotovili, kaj jih v resnici skrbi. (Preg. 20:5) Apostol Pavel si je prizadeval razumeti »vsakršne ljudi«, zato da bi jim oznanil dobro novico, in podoben pristop lahko pomaga tudi nam. (1. Kor. 9:19–23)
13. Kako naj bi govorili z neverujočimi sorodniki?
13 Govori prijazno. Sveto pismo pravi: »Naj bo vaša beseda vedno prijetna.« (Kol. 4:6) Jehova lahko prosimo za njegovega svetega duha, tako da bomo kazali lastnosti sadu tega duha, ko govorimo s sorodniki. Z njimi se ne bi smeli prepirati o napačnih verskih zamislih, v katere verjamejo. Če nas s svojimi besedami ali dejanji prizadenejo, lahko posnemamo zgled apostolov. Pavel je napisal: »Kadar nas zmerjajo, blagoslavljamo, kadar nas preganjajo, to prenašamo, kadar nas obrekujejo, odgovarjamo prijazno.« (1. Kor. 4:12, 13)
14. Kakšne so koristi, če se lepo vedemo?
14 Lepo se vedi. Čeprav prijazno govorjenje pomaga pri odnosih s sorodniki, ki nam nasprotujejo, je lahko naše lepo vedenje še bolj zgovorno. (Beri 1. Petrovo 3:1, 2, 16.) Svojim sorodnikom z zgledom pokažimo, da imajo Jehovove priče srečne zakone, skrbijo za svoje otroke ter živijo čisto, moralno in zadovoljujoče življenje. Tudi če sorodniki nikoli ne sprejmejo resnice, lahko ohranimo veselje, ki izvira iz tega, da s svojo zvestobo ugajamo Jehovu.
15. Kako se lahko vnaprej pripravimo na okoliščine, ki utegnejo voditi do nesoglasij?
15 Vnaprej se pripravi. Razmisli o okoliščinah, ki lahko vodijo do nesoglasij, in se odloči, kako boš takrat ravnal. (Preg. 12:16, 23) Neka sestra iz Avstralije pravi: »Moj tast je zelo nasprotoval resnici. Preden sva ga z možem poklicala, da bi izvedela, kako je, sva molila k Jehovu, naj nama pomaga, da se na njegove jezne pripombe ne bi odzvala z jezo. Vnaprej sva se pripravila, o čem se bomo pogovarjali, tako da je pogovor lahko ostal prijateljski. Da sva se ognila dolgim pogovorom, ki so navadno vodili v vroče razprave glede vere, sva se dogovorila, koliko časa bo trajal pogovor.«
16. Kako lahko premagamo občutke krivde, ker nismo ugodili sorodnikom?
16 Seveda ne moreš pričakovati, da se boš lahko ognil vsem nesoglasjem s svojimi neverujočimi sorodniki. Zaradi takšnih nesoglasij se morda počutiš krivega, še posebej zato, ker imaš svoje sorodnike zelo rad in jim vedno skušaš ugoditi. Če se tako počutiš, si prizadevaj postaviti zvestovdanost Jehovu pred ljubezen do svoje družine. Pravzaprav lahko s tem pomagaš svojim sorodnikom uvideti, da je upoštevanje svetopisemskih resnic nekaj zelo resnega. Vsekakor pa ne pozabi, da drugih ne moreš siliti, naj sprejmejo resnico. Bolje je, da vidijo, kako ti koristi to, da upoštevaš Jehovovo voljo. Naš ljubeči Bog tudi njim, tako kot vsem nam, daje možnost, da si sami izberejo, ali mu bodo služili. (Iza. 48:17, 18)
ČE DRUŽINSKI ČLAN ZAPUSTI JEHOVA
17., 18. Kaj ti lahko pomaga vztrajati, če družinski član zapusti Jehova?
17 Ko je družinski član izobčen ali se razdruži, se lahko počutimo, kakor da bi nas kdo prebodel z mečem. Kako se lahko spoprimeš s takšno bolečino?
18 Ohrani svojo duhovno rutino. Skrbi za svojo duhovnost, tako da redno bereš Sveto pismo, se pripravljaš na krščanske shode in jih obiskuješ, oznanjuješ in moliš za moč, da boš zdržal. (Juda 20, 21) Toda kaj, če vse to delaš, bolečina pa še kar ne izgine? Ne obupaj! Dobra duhovna rutina ti lahko pomaga nadzorovati misli in čustva. Razmisli, kaj se je zgodilo piscu 73. psalma. Razvil je napačen pogled in postal zelo zaskrbljen, toda ko je vstopil v Božje mesto čaščenja, je lahko popravil svoje razmišljanje. (Ps. 73:16, 17) Tudi tebi lahko to uspe, če zvesto častiš Jehova.
19. Kako lahko pokažemo spoštovanje do Jehovovega discipliniranja?
19 Spoštuj Jehovovo discipliniranje. Izobčenje lahko dolgoročno koristi vsem, tudi prestopniku, čeprav na začetku prinese bolečino. (Beri Hebrejcem 12:11.) Jehova nam denimo naroča, naj se nehamo družiti z neskesanimi prestopniki. (1. Kor. 5:11–13) Kljub bolečini v srcu se moramo ogibati nepotrebnih stikov z izobčenim družinskim članom, najsibo po telefonu, tekstovnih sporočilih, pismih, elektronski pošti ali socialnih omrežjih.
20. Kaj naj bi še naprej upali?
20 Ohrani upanje. Ljubezen »vse upa«, tudi to, da se bodo tisti, ki so zapustili Jehova, vrnili k njemu. (1. Kor. 13:7) Če vidiš, da se ožji družinski član začenja spreminjati v srcu, lahko zanj moliš, da bi si s Svetim pismom pridobil moč in se odzval na Jehovovo vabilo: »Vrni se k meni.« (Iza. 44:22)
21. Kaj naj bi delal, če ti družina nasprotuje, ker si Jezusov učenec?
21 Jezus je rekel, da ga ne bi bili vredni, če bi katerega koli človeka imeli raje od njega. Toda bil je prepričan, da bodo njegovi učenci pogumni in mu ostali zvestovdani kljub nasprotovanju v družini. Če je to, da si Jezusov učenec, prineslo »meč« v tvojo družino, zaupaj Jehovu, da ti bo pomagal uspešno se spoprijeti s težavami. (Iza. 41:10, 13) Veseli se tega, da sta Jehova in Jezus zadovoljna s tabo in da te bosta nagradila za zvestobo.
^ odst. 10 Za več informacij o vzgoji otrok v versko razdeljenem domu glej »Vprašanja bralcev«, Stražni stolp, 15. avgust 2002.