Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Dejanje krščanske prijaznosti

Dejanje krščanske prijaznosti

V NEKEM majhnem mestu v indijski zvezni državi Gudžarat se je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja Johnov oče krstil in postal Jehovova priča. John, njegovih pet bratov in sester ter mama so bili vsi zavedni katoličani in so zaradi tega nasprotovali očetovi veri.

Nekega dne je oče Johna prosil, naj prijatelju iz občine odnese kuverto. Vendar si je tistega jutra John grdo porezal prst, ko je odpiral velik pločevinasti sod. Kljub temu je želel ubogati očeta, zato si je s krpo povezal krvaveči prst in se peš odpravil, da dostavi kuverto.

Ko je John prišel do naslovnikovega stanovanja, je kuverto vzela žena očetovega prijatelja, ki je bila Jehovova priča. Opazila je, da ima John poškodovan prst, zato mu je ponudila pomoč. Prinesla je komplet za prvo pomoč, očistila rano z razkužilom in obvezala prst. Nato je Johnu pripravila skodelico toplega čaja, medtem pa se z njim ves čas prijazno pogovarjala o Svetem pismu.

Zaradi njene prijaznosti so se Johnovi predsodki do Prič začeli rušiti. Zato ji je postavil vprašanji glede naukov očetove vere, ki se razlikujejo od naukov katoliške vere. Vprašal je, ali je Jezus Bog in ali naj kristjani molijo k Mariji. Ker se je sestra učila gudžaratščine, Johnovega maternega jezika, mu je lahko odgovorila iz Svetega pisma v gudžaratščini ter mu dala brošurico “This Good News of the Kingdom” (»Ta dobra novica o kraljestvu«), prav tako v tem jeziku.

Ko je John kasneje prebral to brošurico, se mu je zdelo, kot da prvič sliši svetopisemsko resnico. Odšel je k svojemu duhovniku in mu postavil isti vprašanji. Duhovnik je hitro izgubil živce, vrgel vanj Sveto pismo in zavpil: »Postal si Satan! Pokaži mi, kje v Svetem pismu piše, da Jezus ni Bog. Pokaži mi, kje piše, da naj ne bi častili Marije. Pokaži mi!« John je bil tako šokiran nad duhovnikovim vedenjem, da mu je rekel: »Nikoli več ne bom prestopil praga katoliške cerkve.« In res nikoli ni!

John je začel preučevati s Pričami, se postavil na stran pravega čaščenja in pričel služiti Jehovu. Čez čas je tudi nekaj drugih članov njegove družine storilo enako. John ima še vedno brazgotino na kazalcu svoje desne roke, kjer se je pred 60 leti porezal. Vendar ima prijetne spomine na dejanje krščanske prijaznosti, ki ga je pritegnilo k čistemu čaščenju. (2. Kor. 6:4, 6)