1. Katero jasno zapoved je Jezus dal svojim učencem? (Glej sliko na naslovnici.)

JEZUS je na večer pred smrtjo svojim učencem dal jasno zapoved. Rekel jim je: »Kakor sem jaz ljubil vas, tako tudi vi ljubite drug drugega.« Nato je še dodal: »Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« (Jan. 13:34, 35)

2. Zakaj je pomembno, da ljubimo drug drugega?

² Jezus je rekel, da se bo njegove prave učence lahko jasno prepoznalo, če bodo kazali isto ljubezen, kot jo je kazal sam. Ta izjava je veljala takrat in velja tudi danes. Zato je zelo pomembno, da ljubimo drug drugega, tudi kadar je to težko.

3. Kaj bomo pregledali v tem članku?

³ Ker smo nepopolni, nam ni enostavno močno ljubiti drug drugega. Vendar se moramo truditi posnemati Kristusa. V tem članku bomo pregledali, kako nam ljubezen pomaga, da si prizadevamo za mir, smo nepristranski in gostoljubni. Ko boš preučeval to gradivo, se vprašaj: Kaj se lahko naučim od bratov in sester, ki kljub težavam ljubijo drug drugega?

4. Zakaj bi si morali prizadevati doseči mir s sovernikom, ki ima nekaj proti nam, kot to piše v Mateju 5:23, 24?

⁴ Jezus je učil, da je pomembno, da dosežemo mir s sovernikom, ki ima nekaj proti nam. (Beri Matej 5:23, 24.)  Poudaril je, da moramo ohranjati dobre medsebojne odnose, če želimo ugajati Bogu. Jehova je vesel, ko se kar najbolj trudimo biti v miru s soverniki. Našega čaščenja ne bo sprejel, če pestujemo zamero in niti ne poskusimo doseči miru. (1. Jan. 4:20)

5. Zakaj je bilo nekemu bratu težko doseči mir?

⁵ Morda nam je težko doseči mir. Zakaj? Razmislimo, kaj se je zgodilo Marku. * Prizadelo ga je, ko ga je neki brat kritiziral in o njem drugim v občini govoril slabe stvari. Kako se je Mark na to odzval? »Izgubil sem nadzor in se razjezil,« se spominja. Vendar je kasneje obžaloval svoje vedenje in se je skušal bratu opravičiti ter z njim obnoviti mir. Toda brat se z Markom ni želel pobotati. Mark si je sprva mislil: Zakaj naj bi si jaz še naprej prizadeval za mir, če pa on tega noče? Vendar je okrajni nadzornik Marka spodbudil, naj se ne vda. Kaj je Mark storil?

6. a) Kako si je Mark prizadeval za mir? b) Kako je Mark upošteval nasvet iz Kološanom 3:13, 14?

⁶ Ko je Mark razmislil o svojem stališču, je ugotovil, da včasih misli, da je boljši od drugih. Spoznal je, da se mora spremeniti. (Kol. 3:8, 9, 12) Še enkrat je ponižno pristopil k bratu in se opravičil za svoje vedenje. Prav tako je bratu napisal pismo, v katerem mu je omenil, da mu je žal, in ga prosil, ali bi bila lahko spet prijatelja. Bratu je celo dal majhna darila, za katera je menil, da mu bodo všeč. Na žalost je ta brat še naprej pestoval zamero. Kljub temu je Mark ubogal Jezusovo zapoved, naj ljubi svojega brata in mu odpusti. (Beri Kološanom 3:13, 14.) Tudi ko se drugi ne odzovejo na naše prizadevanje za mir, nam bo prava krščanska ljubezen pomagala, da bomo še naprej  odpuščali in molili za to, da obnovimo mir. (Mat. 18:21, 22; Gal. 6:9)

7. a) K čemu nas je Jezus spodbudil? b) Kaj težkega je doživela neka sestra?

⁷ Jezus nas je spodbudil, naj z drugimi ravnamo tako, kot želimo, da drugi ravnajo z nami. Rekel je tudi, naj ne ljubimo samo tistih, ki ljubijo nas. (Luk. 6:31–33) Kaj pa, če se nas v občini kdo ogiba in nas ne želi pozdraviti? To se sicer ne zgodi zelo pogosto, vendar je nekaj podobnega doživela Lara. Takole pojasni: »Neka sestra me je ignorirala in nisem vedela zakaj. To je bilo zame zelo stresno. Poleg tega nisem z veseljem obiskovala shodov.« Sprva si je Lara mislila: Jaz nisem naredila nič napačnega. Poleg tega tudi drugi v občini mislijo, da se ta sestra čudno vede.

8. Kako si je Lara prizadevala za mir in kaj se naučimo iz njenega primera?

⁸ Lara se je pričela truditi, da bi obnovila mir. Molila je k Jehovu in se odločila, da se bo pogovorila s sestro. Pogovorili sta se o težavi, se objeli in obnovili mir. Vse je bilo videti v redu. Lara pravi: »Toda kasneje se je sestra do mene vedla enako kot prej. Bila sem povsem na tleh.« Sprva je Lara menila, da je lahko srečna le, če bo sestra spremenila stališče. Toda sčasoma je razumela, da je najboljše, če tej sestri še naprej izkazuje ljubezen in ji velikodušno odpusti. (Efež. 4:32–5:2) Spomnila se je, da si prava krščanska ljubezen »ne zapisuje [...] hudega. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse zdrži.« (1. Kor. 13:5, 7) Tako si je spet pridobila notranji mir. Čez čas je sestra do nje postala prijaznejša. Ko si prizadevamo za mir s soverniki in jim še naprej izkazujemo ljubezen, smo lahko prepričani, da bo »Bog ljubezni in miru« z nami. (2. Kor. 13:11)

9. Zakaj moramo biti glede na Apostolska dela 10:34, 35 nepristranski?

⁹ Jehova ni pristranski. (Beri Apostolska dela 10:34, 35.) Ko smo nepristranski,  dokazujemo, da smo njegovi otroci. Poleg tega tako ubogamo zapoved, da ljubimo svojega bližnjega kakor sebe, in se trudimo ohranjati mir z našimi brati in sestrami. (Rim. 12:9, 10; Jak. 2:8, 9)

10., 11. Kako je neka sestra premagala negativne občutke?

¹⁰ Nekaterim je morda težko biti nepristranski. Razmislimo na primer, kaj se je zgodilo sestri Ruth. Ko je bila najstnica, je imela slabo izkušnjo z nekom, ki je bil iz druge države. Kako je to nanjo vplivalo? Ruth priznava: »Sovražila sem vse glede te države. Mislila sem, da so vsi ljudje iz te države enaki, celo bratje in sestre.« Kako je Ruth premagala negativne občutke?

¹¹ Spoznala je, da se mora boriti proti takšnemu negativnemu razmišljanju. V Letopisu je brala o doživetjih in poročilih glede te države. Takole pove: »O ljudeh v tej državi sem se trudila razmišljati pozitivno. Spoznala sem, da so tamkajšnji bratje in sestre zelo goreči za Jehova. Postalo mi je jasno, da so tudi oni del naše svetovne bratovščine.« Sčasoma je Ruth ugotovila, da mora narediti še nekaj več. Pojasni: »Kadar koli srečam brate in sestre iz te države, se še posebej potrudim, da sem do njih prijazna. Z njimi se pogovarjam in jih želim bolje spoznati.« Kakšen je bil rezultat? Ruth pravi: »Sčasoma so moji negativni občutki izginili.«

12. Katero težavo je imela sestra Sarah?

¹² Nekateri so morda pristranski, ne da bi se tega zavedali. Sarah je denimo menila, da je nepristranska, ker ni sodila ljudi glede na njihovo raso, finančni položaj ali odgovornosti v organizaciji. Vendar priznava: »Začela sem se zavedati, da sem v resnici pristranska.« Zakaj? Sarah je odraščala v dobro izobraženi družini in se je rada družila z ljudmi, ki so bili prav tako dobro izobraženi. Nekoč je prijatelju celo rekla: »Družim se s tistimi soverniki, ki so dobro izobraženi. Tistih, ki niso, se ogibam.« Očitno je Sarah morala spremeniti stališče. Kako pa?

13. Kaj se lahko naučimo iz tega, kako je Sarah spremenila svoje stališče?

¹³ Okrajni nadzornik je pomagal Sari, da je preiskala svoje stališče. Sama pravi: »Pohvalil me je za moje zvesto služenje, dobre komentarje in spoznanje iz Svetega pisma. Nato mi je pojasnil, da moramo, ko naše spoznanje raste, razvijati tudi krščanske lastnosti, kot so ponižnost, skromnost in usmiljenje.« Sarah je to, kar ji je rekel okrajni nadzornik, začela upoštevati. Takole pove: »Ugotovila sem, da je najpomembnejše to, da smo prijazni in ljubeči.« Zaradi tega je pričela drugače gledati na brate in sestre. Takole pojasni: »Skušam razumeti, zaradi katerih lastnosti so Jehovu dragoceni.« Kaj pa mi? Nikoli ne bomo želeli razmišljati, da smo boljši od drugih, ker smo bolj izobraženi. Če močno ljubimo svoje brate in sestre, potem ne bomo pristranski. (1. Pet. 2:17)

14. Kako se Jehova počuti, ko smo gostoljubni, kot to piše v Hebrejcem 13:16?

¹⁴ Jehova zelo ceni to, da smo gostoljubni. (Beri Hebrejcem 13:16.) Na to gleda kot na del našega čaščenja, še posebej, ko pomagamo tistim, ki so v stiski.  (Jak. 1:27; 2:14–17) Zato nas Sveto pismo spodbuja: »Naj vam preide v navado, da ste gostoljubni.« (Rim. 12:13) Ko smo gostoljubni, drugim pokažemo, da se zanje iskreno zanimamo, jih imamo radi in želimo biti njihovi prijatelji. Jehova je vesel, ko koga povabimo na prigrizek, pijačo ali obrok oziroma si zanj vzamemo čas in mu namenimo pozornost. (1. Pet. 4:8–10) Toda včasih nam je morda težko pokazati gostoljubnost.

15., 16. a) Zakaj se nekateri obotavljajo izkazati gostoljubnost? b) Kaj je pomagalo Edit, da je bila pripravljena izkazati gostoljubnost?

¹⁵ Morda se zaradi okoliščin obotavljamo izkazati gostoljubnost. Razmislimo o primeru vdove Edit. Preden je postala Priča, ni želela imeti veliko stikov z drugimi ljudmi. Menila je, da drugi lažje kažejo gostoljubnost.

¹⁶ Ko je Edit postala Priča, je spremenila svoje stališče. Trudila se je biti gostoljubna. Takole pove: »Ko se je gradila naša kraljestvena dvorana, mi je starešina povedal, da bo neki zakonski par prišel pomagat pri gradnji, in me prosil, ali bi lahko temu paru ponudila prenočišče za dva tedna. Spomnila sem se, kako je Jehova blagoslovil vdovo iz Sarepte.« (1. kra. 17:12–16) Edit se je strinjala, da bo ta par gostila. Kako je bila blagoslovljena? Takole pojasni: »Dva tedna sta se spremenila v dva meseca. V tem času smo postali tesni prijatelji.« Edit je bila blagoslovljena tudi z dobrimi prijatelji v občini. Zdaj pionira in uživa v tem, da tiste, ki z njo oznanjujejo, povabi k sebi domov. Takole pravi: »Dajanje me res osrečuje! In tudi sama sem deležna številnih blagoslovov.« (Heb. 13:1, 2)

17. Kaj sta spoznala Luke in njegova žena?

¹⁷ Morda smo že gostoljubni. Toda ali se lahko v tem še izboljšamo? Poglejmo si primer Luka in njegove žene, ki sta  zelo gostoljubna. Imela sta navado, da sta k sebi domov vabila svoje starše, sorodnike, tesne prijatelje ter okrajnega nadzornika in njegovo ženo. Toda Luke pravi: »Ugotovila sva, da vabiva le tiste, s katerimi sva si bolj blizu.« Kako sta se Luke in njegova žena v tem izboljšala?

18. Kako sta se Luke in njegova žena izboljšala v izkazovanju gostoljubnosti?

¹⁸ Luke in njegova žena sta spremenila svoje stališče, ko sta razmislila o Jezusovih besedah: »Če namreč ljubite samo tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka?« (Mat. 5:45–47) Spoznala sta, da morata posnemati Jehova, ki je radodaren do vseh. Zato sta se odločila, da bosta k sebi povabila tiste brate in sestre, ki jih nista še nikoli. Luke pravi: »Zdaj vsi zelo uživamo ob takšnih druženjih. Tako smo vsi spodbujeni in okrepljeni.«

19. Kako dokažemo, da smo Jezusovi učenci, in kaj si odločen delati?

¹⁹ Pregledali smo, kako nam to, da močno ljubimo drug drugega, pomaga, da si prizadevamo za mir, smo nepristranski in gostoljubni. Premagati moramo kakršne koli negativne občutke in močno ljubiti brate in sestre iz srca. Če bomo tako delali, bomo srečni in bomo dokazali, da smo zares Jezusovi učenci. (Jan. 13:17, 35)