Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Discipliniranje – dokaz Božje ljubezni

Discipliniranje – dokaz Božje ljubezni

Kogar Jehova ljubi, tega disciplinira. (HEB. 12:6)

PESMI: 123, 86

1. Kako je discipliniranje pogosto predstavljeno v Svetem pismu?

KAJ ti pride na misel, ko slišiš besedo »discipliniranje«? Morda takoj pomisliš na kaznovanje, toda discipliniranje zajema veliko več od tega. Discipliniranje je v Svetem pismu pogosto predstavljeno v pozitivni luči in je včasih omenjeno skupaj s spoznanjem, modrostjo, ljubeznijo in življenjem. (Preg. 1:2–7; 4:11–13) Bog z discipliniranjem pokaže, da nas ima rad in da želi, da bi prejeli večno življenje. (Heb. 12:6) Čeprav discipliniranje lahko zajema kaznovanje, ni nikoli škodljivo ali kruto. Pravzaprav se beseda »discipliniranje« nanaša predvsem na poučevanje, podobno temu, ki je potrebno pri vzgajanju ljubljenega otroka.

2., 3. Zakaj lahko rečemo, da discipliniranje zajema tako poučevanje kot kaznovanje? (Glej sliko pri naslovu.)

2 Poglejmo si primer: Mali Jan se žoga v hiši. Mama mu reče: »Jan, saj veš, da se ne smeš igrati z žogo v hiši! Lahko kaj razbiješ.« Toda Jan se ne zmeni za mamina opozorila. Še naprej se igra z žogo in po nesreči razbije vazo. Kako ga bo mama disciplinirala? Njeno discipliniranje bo morda zajemalo tako poučevanje kot tudi kako kazen. Poučila ga bo mogoče  tako, da mu bo razložila, zakaj je bilo njegovo vedenje napačno. Želela mu bo pojasniti, da je modro poslušati starše in da so njihova pravila potrebna in razumna. Nato bo svoje besede podkrepila, morda tako, da ga bo primerno kaznovala. Mogoče mu bo za nekaj časa vzela žogo. To mu bo morda pomagalo razumeti, da ima neposlušnost posledice.

3 Kot člani krščanske občine smo del Božje družine. (1. Tim. 3:15) Zato spoštujemo pravico, ki jo ima Jehova, da postavlja merila in da nas ljubeče disciplinira, kadar ta merila kršimo. Še več, če smo si zaradi svojih dejanj nakopali neprijetne posledice, nas Božje discipliniranje spomni, kako pomembno je poslušati našega nebeškega Očeta. (Gal. 6:7) Bogu je res mar za nas in nas želi obvarovati bolečine. (1. Pet. 5:6, 7)

4. a) Kakšno šolanje blagoslavlja Jehova? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

4 Z discipliniranjem na podlagi Svetega pisma lahko svojemu otroku ali svetopisemskemu učencu pomagamo doseči cilj, da postane Kristusov učenec. Božja Beseda, ki je naš glavni pripomoček za šolanje, nas usposablja za »discipliniranje v pravičnosti«. Tako bomo svojemu otroku ali svetopisemskemu učencu pomagali razumeti in izpolnjevati vse, kar nam je Jezus zapovedal. (2. Tim. 3:16, pdč. op.; Mat. 28:19, 20) Jehova blagoslavlja takšno šolanje, ki pomaga učencem, da se tudi oni usposobijo za pridobivanje novih Kristusovih učencev. (Beri Titu 2:11–14.) Poglejmo si sedaj odgovore na tri pomembna vprašanja, in sicer: 1. Kako Bog z discipliniranjem pokaže, da nas ima rad? 2. Kaj se lahko naučimo od posameznikov, ki jih je Bog v preteklosti discipliniral? 3. Kako lahko pri discipliniranju posnemamo Jehova in njegovega Sina?

BOG DISCIPLINIRA Z LJUBEZNIJO

5. Kako vse nam Jehova s tem, da nas disciplinira, izkazuje ljubezen?

5 Jehova nas iz ljubezni korigira, poučuje in usposablja, da lahko ostanemo v njegovi ljubezni in na poti življenja. (1. Jan. 4:16) Nikoli nas ne ponižuje ali žali, zaradi česar bi dvomili o svoji vrednosti. (Preg. 12:18) Nasprotno, Jehova nam izkazuje čast, v nas išče dobro in spoštuje našo svobodno voljo. Ali tako gledaš na Božje discipliniranje, pa naj ga dobiš po Božji Besedi, publikacijah, ki temeljijo na Svetem pismu, krščanskih starših ali občinskih starešinah? Zares, starešine, ki nas skušajo na blag in ljubeč način naravnati, kadar zaidemo »na stranpot«, in to morda storimo nevede, odsevajo Jehovovo ljubezen do nas. (Gal. 6:1)

6. Kako je discipliniranje izraz Božje ljubezni tudi takrat, ko to zajema omejitve?

6 Včasih pa discipliniranje lahko zajema več kot le nasvet ali ustni opomin. Če je posameznik storil hujši greh, bo zaradi tega morda prikrajšan za določene naloge ali odgovornosti v občini. Tudi če je tako, je takšno discipliniranje izraz Božje ljubezni. Posamezniku lahko na primer to pomaga razumeti, kako pomembno je zanj, da se bolj osredotoči na osebno preučevanje Svetega pisma, poglobljeno premišljevanje in molitev. Tako se lahko duhovno okrepi. (Ps. 19:7) Čez čas so mu naloge ali odgovornosti morda spet zaupane. Tudi izobčenje je izraz Jehovove ljubezni, saj se s tem občina zaščiti pred slabim vplivom. (1. Kor. 5:6, 7, 11) Ker Bog vedno ustrezno disciplinira, lahko izobčenje prestopniku  pomaga dojeti resnost greha in ga navede, da se pokesa. (Apd. 3:19)

JEHOVOVO DISCIPLINIRANJE MU JE KORISTILO

7. Kdo je bil Šebna in katero slabo lastnost je razvil?

7 Da bi poudarili vrednost discipliniranja, poglejmo primer dveh posameznikov, ki ju je Jehova discipliniral, in sicer Šebna, ki je živel v času kralja Ezekija, in brata Grahama iz našega časa. Šebna je imel kot oskrbnik in »upravitelj hiše« – verjetno Ezekijeve – precejšnjo oblast. (Iza. 22:15) Na žalost pa je postal ponosen in je iskal lastno slavo. Dal si je celo izdelati razkošno grobnico in se vozil z veličastnimi vozovi! (Iza. 22:16–18)

Če ponižno popravljamo svoje stališče, nas Bog blagoslovi. (Glej odstavke 8–10.)

8. Kako je Jehova discipliniral Šebna in kakšen je bil verjetno rezultat?

8 Ker si je Šebna prizadeval za lastno slavo, ga je Bog odstavil s položaja in ga zamenjal z Eljakimom. (Iza. 22:19–21) Do te spremembe je prišlo, ko je asirski kralj Senaherib nameraval napasti Jeruzalem. Nekoliko kasneje je asirski kralj v Jeruzalem poslal visoke uradnike skupaj s številno vojsko, da bi Judom vzel pogum in ustrahoval Ezekija, da bi se predal. (2. kra. 18:17–25) Eljakim je bil poslan, da govori z uradniki, toda ni bil sam. Skupaj z njim sta bila poslana še dva in eden od njiju je bil Šebna, ki je sedaj služil kot tajnik. Ali to ne namiguje, da Šebna ni postal zagrenjen in užaljen, ampak je ponižno sprejel manjše odgovornosti? Če to drži, kaj se lahko naučimo iz tega poročila? Poglejmo tri točke.

9.–11. a) Kaj pomembnega se lahko naučimo iz Šebnovega primera? b) Zakaj je zate spodbudno to, kako je Jehova ravnal s Šebnom?

9 Kot prvo, Šebna je izgubil svoj položaj. Njegov primer potrjuje naslednje svarilo: »Pred propadom gre ponos in pred padcem ošabnost.« (Preg. 16:18) Kaj, če imaš v občini odgovorne naloge in morda tudi določeno mero ugleda? Ali si prizadevaš ostati ponižen? Ali pripisuješ Jehovu zasluge za svoje sposobnosti oziroma za to, kar si že dosegel? (1. Kor. 4:7) Apostol Pavel je napisal: »Govorim vsakemu od vas, naj o sebi ne misli več, kot je treba misliti, temveč naj o sebi misli razumno.« (Rim. 12:3)

10 Kot drugo, Jehova je s tem, da je ostro pokaral Šebna, morda pokazal, da Šebna zanj ni izgubljen primer. (Preg. 3:11, 12) Kako čudovit pouk za tiste, ki danes izgubijo odgovornosti v Božji občini! Dobro je, da v novih okoliščinah ne postanejo jezni in užaljeni, ampak še  naprej služijo Bogu po svojih najboljših močeh. Na discipliniranje naj gledajo kot na dokaz Jehovove ljubezni. Zapomnimo si, naš Oče ne bo obupal nad nami, če se bomo pred njim ponižali. (Beri 1. Petrovo 5:6, 7.) Bog nas z ljubečim discipliniranjem lahko oblikuje, zato bodimo še naprej kakor gnetljiva glina v njegovih rokah.

11 Kot tretje, to, kako je Jehova ravnal s Šebnom, je dragocen pouk za tiste, ki so pooblaščeni, da disciplinirajo, denimo starši in krščanski nadzorniki. Kaj se naučijo? Iz Jehovovega discipliniranja je lahko razvidno, da Jehova sovraži greh, lahko pa se tudi vidi, da mu je mar za posameznika, ki je grešil. Morda moraš kot starš ali nadzornik disciplinirati svojega otroka ali sovernika. Ali takrat posnemaš Jehova, tako da sovražiš napačno ravnanje, vendar vseeno iščeš dobro pri posamezniku? (Juda 22, 23)

12.–14. a) Kako se nekateri odzovejo na Božje discipliniranje? b) Kako je Božja Beseda pomagala nekemu bratu, da je spremenil stališče, in kakšen je bil rezultat?

12 Na žalost nekaterim ne uspe preboleti tega, da so bili disciplinirani, in se celo oddaljijo od Boga in njegovega ljudstva. (Heb. 3:12, 13) Toda ali to pomeni, da jim ni pomoči? Razmislimo o Grahamu, ki je bil izobčen, nato ponovno sprejet, kasneje pa je postal duhovno nedejaven. Čez nekaj let je prosil starešina, s katerim se je spoprijateljil, da z njim preučuje Sveto pismo.

13 Starešina se spominja: »Graham je imel problem s ponosom. Bil je kritičen do starešin, ki so ga izobčili. Zato sva nekaj razprav namenila temu, da sva pogledala svetopisemske stavke glede ponosa in njegovih posledic. Graham se je vse jasneje videl v ogledalu Božje Besede, in to, kar je videl, mu ni bilo všeč! Učinek je bil neverjeten! Zatem ko si je priznal, da je zaslepljen z ‚brunom‘ v obliki ponosa in da je kritičen pogled njegov problem, se je pričel hitro spreminjati na boljše. Začel je redno obiskovati krščanske shode, se resno lotil preučevanja Božje Besede in vsak dan molil. Prav tako je sprejel duhovne odgovornosti kot glava družine, česar so bili njegova žena in otroci zelo veseli.« (Luk. 6:41, 42; Jak. 1:23–25)

14 Starešina nadaljuje: »Nekega dne mi je Graham rekel nekaj, kar se me je dotaknilo. ‚Resnico poznam že leta,‘ je dejal, ‚in bil sem celo pionir. Vendar šele sedaj lahko iskreno rečem, da ljubim Jehova.‘ Kmalu zatem so ga prosili, da pomaga pri nošenju mikrofonov v kraljestveni dvorani, in to nalogo je zelo cenil. Iz njegovega primera sem se naučil, da je posameznik, ki se poniža pred Bogom, tako da sprejme discipliniranje, bogato blagoslovljen!«

PRI DISCIPLINIRANJU POSNEMAJ BOGA IN KRISTUSA

15. Kaj moramo delati, da bi z discipliniranjem dosegli srce posameznika?

15 Da bi bili dobri učitelji, moramo najprej biti dobri učenci. (1. Tim. 4:15, 16) Podobno se morajo tisti, ki so od Boga pooblaščeni, da disciplinirajo, še naprej voljno podrejati Jehovovim smernicam. S takšnim ponižnim in podredljivim stališčem si pridobijo spoštovanje in lahko brez zadržkov govorijo, ko šolajo ali korigirajo druge. Poglejmo si Jezusov zgled.

16. Kaj se lahko naučimo od Jezusa glede primernega discipliniranja in učinkovitega poučevanja?

16 Jezus je vedno poslušno ubogal svojega Očeta, tudi kadar je bilo to zelo težko.  (Mat. 26:39) Zasluge za svoje poučevanje in modrost je pripisal svojemu Očetu. (Jan. 5:19, 30) Jezusu sta ponižnost in poslušnost pomagali, da je bil sočuten in prijazen učitelj. Zaradi tega je pritegnil k sebi iskrene posameznike. (Beri Matej 11:29.) Njegove prijazne besede so opogumile tiste, ki so bili v figurativnem smislu kakor nalomljen trst oziroma stenj v oljni svetilki, ki bo vsak hip ugasnil. (Mat. 12:20) Tudi ko je bila preizkušena njegova potrpežljivost, je bil vedno prijazen in ljubeč. To se je jasno videlo takrat, ko je korigiral svoje apostole, ker so kazali sebičnega, častihlepnega duha. (Mar. 9:33–37; Luk. 22:24–27)

17. Katere lepe lastnosti starešinam pomagajo, da so učinkoviti pastirji Božje črede?

17 Modro je, da vsi, ki so pooblaščeni, da disciplinirajo na podlagi Svetega pisma, posnemajo Kristusov zgled. Če tako delajo, kažejo željo, da jih oblikujeta Bog in njegov Sin. Apostol Peter je napisal: »Pasite Božjo čredo, ki jo imate na skrbi, pa ne pod prisilo, temveč voljno, niti ne iz ljubezni do nepoštenega dobička, temveč z vso vnemo, tudi ne tako, da bi gospodovali nad temi, ki so Božja dediščina, temveč postanite čredi za zgled.« (1. Pet. 5:2–4) Zares, če se nadzorniki z veseljem podrejajo Bogu in Kristusu, glavi občine, s tem koristijo sebi in tistim, ki jih imajo na skrbi. (Iza. 32:1, 2, 17, 18)

18. a) Kaj Jehova pričakuje od staršev? b) Kako Bog pomaga staršem izpolniti njihove odgovornosti?

18 Enaka osnovna načela veljajo v družini. Družinskim poglavarjem je naročeno: »Ne dražite svojih otrok, temveč jih vzgajajte, tako da jih disciplinirate in usmerjate njihov um v skladu z Jehovovo voljo.« (Efež. 6:4) Kako resno je to? V Pregovorih 19:18 piše: »Svojega sina kaznuj, dokler obstaja upanje; tvoja duša naj si ne želi njegove smrti.« Da, če krščanski starši ne disciplinirajo svojega otroka, dajejo Jehovu vtis, kakor da si želijo otrokove smrti, in za to bodo odgovarjali! (1. Sam. 3:12–14) Vendar Jehova staršem daje potrebno modrost in moč, kadar ga ponižno rotijo v molitvi ter se za vodstvo obračajo na njegovo Besedo in svetega duha. (Beri Jakob 1:5.)

ŠOLANJE ZA VEČNO ŽIVLJENJE V MIRU

19., 20. a) Katerih blagoslovov smo deležni, če sprejmemo Božje discipliniranje? b) Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

19 Težko bi našteli vse blagoslove, ki smo jih deležni, če sprejmemo Božje discipliniranje in če pri discipliniranju posnemamo Jehova in Jezusa. Družine in občine so zavetje miru. Posamezniki se počutijo zares ljubljene, cenjene in varne, kar je predokus blagoslovov, ki še pridejo. (Ps. 72:7) Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da nas Jehova z discipliniranjem šola, da bomo znali večno živeti v miru in slogi kot družina, za katero bo po očetovsko skrbel. (Beri Izaija 11:9.) Če na Božje discipliniranje gledamo v tej luči, je bolj verjetno, da ga bomo cenili za to, kar v resnici je: čudovit dokaz Božje edinstvene ljubezni.

20 V naslednjem članku bomo podrobneje pregledali vidike discipliniranja v družini in v občini. Obravnavali bomo tudi samodisciplino in govorili o nečem, kar je lahko celo hujše od kakršne koli začasne bolečine, ki jo discipliniranje morda povzroči.