1. Zakaj si morda nekateri posamezniki zaslužijo čast in kaj bomo zdaj pregledali?

IZKAZOVATI komu čast pomeni, da mu naklanjamo posebno pozornost in spoštovanje. Razumno je pričakovati, da bo posameznik, ki je vreden takšne pozornosti in spoštovanja, delal kaj, s čimer si bo zaslužil čast, ali da bo imel kak poseben položaj. Zato bi bilo prav, da se vprašamo, komu naj bi izkazovali čast in zakaj so ti posamezniki tega vredni.

2., 3. a) Zakaj je Jehova še posebej vreden, da mu izkazujemo čast? (Glej sliko pri naslovu.) b) Kdo je Jagnje iz Razodetja 5:13 in zakaj je vreden, da mu izkazujemo čast?

² Razodetje 5:13 nam pokaže, da si čast zagotovo zaslužita Tisti, »ki sedi na prestolu, in Jagnje«. V isti biblijski knjigi, v 4. poglavju, je zapisan eden od razlogov, zakaj si Jehova zasluži, da mu izkazujemo čast. Oslavljena bitja v nebesih povzdigujejo svoj glas v hvalo Jehovu, »tistemu, ki živi na vekomaj«, in govorijo: »Vreden si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo, čast in moč, ker si vse ustvaril; po tvoji volji vse to obstaja in je bilo ustvarjeno.« (Raz. 4:9–11)

³ Jagnje je Jezus Kristus, »Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta«. (Jan. 1:29) Sveto pismo nam pove, da je Jezus daleč  vzvišenejši od vseh ljudi, ki so kralji ali so to kdaj bili. Takole pojasni: »On, ki je Kralj tistih, ki kraljujejo, in Gospod tistih, ki gospodujejo, edini, ki je neumrljiv, ki prebiva v nedostopni svetlobi in ga ni videl še noben človek, niti ga ne more videti.« (1. Tim. 6:14–16) Kateri drug kralj je kdaj prostovoljno umrl, zato da bi nas odkupil grehov? Ali te srce ne žene, da se pridružiš množicam nebeških stvarjenj, ki razglašajo »Jagnje, ki je bilo zaklano, je vredno, da prejme moč, bogastvo, modrost, krepkost, čast, slavo in hvalo«? (Raz. 5:12)

4. Zakaj izkazovanje časti Jehovu in Kristusu ni stvar izbire?

⁴ Izkazovati čast Jehovu in Kristusu ni stvar izbire. Od tega je odvisno naše večno življenje. Jezusove besede, ki jih najdemo v Janezu 5:22, 23, nam to pomagajo jasno razumeti: »Oče namreč ne sodi nikogar, ampak je vse sojenje zaupal Sinu, da bi vsi izkazovali čast Sinu, tako kakor jo izkazujejo Očetu. Kdor ne izkazuje časti Sinu, je ne izkazuje niti Očetu, ki je Sina poslal.« (Beri Psalm 2:11, 12.)

5. Zakaj bi ljudem na splošno morali izkazovati določeno mero časti in spoštovanja?

⁵ Ljudje smo bili ustvarjeni po »Božji podobi«. (1. Mojz. 1:27) Zato lahko večina kaže nekatere Božje lastnosti – eni bolj, drugi manj. Drug drugemu lahko izkazujemo ljubezen, prijaznost in sočutje. Ker smo bili ustvarjeni z vestjo, imamo navadno prirojen čut (čeprav je ta včasih nezanesljiv ali popačen), ki nas opozarja na to, kaj je prav oziroma narobe, pošteno oziroma nepošteno, primerno oziroma neprimerno. (Rim. 2:14, 15) Večino ljudi pritegne to, kar je čisto in lepo. Običajno si želijo z drugimi živeti v miru. Naj se zavedajo ali ne, do neke mere odsevajo Jehovovo slavo, in zato si zaslužijo, da jim izkazujemo določeno mero časti in spoštovanja. (Ps. 8:5)

6., 7. Kako se Jehovove priče v izkazovanju časti drugim razlikujemo od številnih ljudi?

⁶ Pri odločanju o tem, kakšno čast in koliko naj bi je izkazovali drugim, je potrebna uravnovešenost. Na večino nepopolnih ljudi močno vpliva duh Satanovega sveta. Zato so ljudje nagnjeni k malikovanju določenih moških ali žensk, namesto da bi jim izkazovali le primerno čast in spoštovanje. Verske in politične voditelje, športnike, zvezdnike iz zabavne industrije in druge slavne osebnosti pretirano povzdigujejo in pogosto jih imajo za nadljudi. Zato tako mlajši kot starejši nanje gledajo kot na vzornike, morda posnemajo njihov način govorjenja, oblačenja in vedenja.

⁷ Pravi kristjani se ogibamo takšnega popačenega izkazovanja časti ljudem. Kristus je bil v vsej zgodovini edini človek, ki nam je lahko popoln vzornik. (1. Pet. 2:21) Bog ne bi bil zadovoljen, če bi ljudem izkazovali več časti, kot jim pripada. V mislih moramo imeti naslednjo temeljno resnico: »Vsi grešijo in ne dosegajo Božje slave.« (Rim. 3:23) Res, noben človek ni upravičen do časti, ki meji že na malikovanje.

8., 9. a) Kako Jehovove priče gledamo na vladne uradnike? b) Do katere meje je primerno podpirati uradnike?

⁸ Nekateri posamezniki v svetu imajo določeno avtoriteto. Od vladnih uradnikov se pričakuje, da vzdržujejo red in mir ter skrbijo za potrebe svojih državljanov. Od tega imamo vsi koristi. Zato  je apostol Pavel svetoval kristjanom, naj na vladne organe gledajo kot na »višje oblasti«, katerim morajo biti podrejeni. Naročil jim je: »Dajte vsakemu, kar mu gre: tistemu, ki zahteva davek, davek; [. . .] tistemu, ki zahteva čast, pa čast.« (Rim. 13:1, 7)

⁹ Temu primerno bi morali kot Jehovove priče javnim uslužbencem voljno izkazovati čast, tako kot se morda v neki državi pričakuje ali je v navadi. Z njimi sodelujemo, medtem ko opravljajo svoje delo. Seveda moramo pri tem, ko jim izkazujemo čast in jih podpiramo, upoštevati razumne svetopisemske meje. Ne smemo priti do točke, da bi bili neposlušni Bogu ali da bi poteptali svojo krščansko nevtralnost. (Beri 1. Petrovo 2:13–17.)

10. Kako so Jehovovi služabniki v preteklosti postavili vzorec glede odnosa do posvetnih oblasti in uradnikov?

¹⁰ Jehovovi služabniki v preteklosti so postavili vzorec glede tega, kakšen odnos naj bi imeli do oblasti in uradnikov. Ko je rimski imperij od svojih prebivalcev zahteval, da se udeležijo popisa prebivalstva, sta se Jožef in Marija temu podredila. Odpotovala sta v Betlehem, in to kljub temu, da je bila Marija tik pred tem, da rodi svojega prvorojenca. (Luk. 2:1–5) Kasneje se je Pavel, ko je bil obtožen hudodelstva, spoštljivo zagovarjal in izkazal primerno čast kralju Herodu Agripu in Festu, ki je bil upravitelj rimske province Judeje. (Apd. 25:1–12; 26:1–3)

11., 12. a) Zakaj na vladne uradnike ne gledamo enako kot na verske voditelje? b) Kaj dobrega je prineslo to, da je Pričevalec iz Avstrije izkazal čast nekemu politiku?

¹¹ Vendar se Jehovove priče ogibamo tega, da bi na verske voditelje gledali kot na take, ki si zaslužijo posebno čast, čeprav ti to morda pričakujejo. Kriva religija napačno predstavlja Boga in izkrivlja nauke iz njegove Besede. Zato imamo do verskih voditeljev enak spoštljiv odnos kot do vseh drugih ljudi. Toda ne izkazujemo jim posebne časti. Spomnimo se, da je Jezus takšne moške v tistem času ožigosal za hinavce in slepe vodnike. (Mat. 23:23, 24) Po drugi strani pa ima lahko to, da vladnim uradnikom izkazujemo zasluženo spoštovanje in čast, včasih pozitivne, celo nepričakovane rezultate.

¹² Leopold Engleitner je bil goreč Pričevalec iz Avstrije. Nacisti so ga aretirali ter z vlakom poslali v buchenwaldsko koncentracijsko taborišče. Kot zapornik je bil na istem vlaku tudi dr. Heinrich Gleissner. Bil je avstrijski politik, vendar je izgubil naklonjenost nacistov. Na potovanju do taborišča je brat Engleitner spoštljivo pojasnil svoje verovanje Gleissnerju, ki ga je pozorno poslušal. Po drugi svetovni vojni je Gleissner velikokrat uporabil svoj vpliv, da je pomagal Pričam v Avstriji. Morda se spomniš še kakega primera, ki pokaže, koliko dobrega lahko Priče dosežejo, ko javnim uslužbencem dajo primerno spoštovanje in izkažejo čast, ki bi jo kristjani glede na Sveto pismo morali pokazati.

13. Kateri posamezniki si še posebej zaslužijo spoštovanje in čast ter zakaj?

¹³ Čast in spoštovanje si zagotovo zaslužijo tisti, s katerimi smo povezani v veri. To še posebej velja za starešine, ki vodijo v občini. (Beri 1. Timoteju 5:17.) Tem bratom izkazujemo čast ne  glede na njihovo narodnost in izobrazbo ter družbeni ali finančni položaj. Sveto pismo zanje pravi, da so »darovi v obliki ljudi« in da imajo pomembno vlogo pri tem, kako Bog skrbi za potrebe svojega ljudstva. (Efež. 4:8) Pomisli na občinske starešine, okrajne nadzornike, člane podružničnega odbora in člane Vodstvenega organa. V prvem stoletju so naši bratje in sestre zelo spoštovali tiste, ki jim je bilo zaupano vodstvo. Podoben odnos do takih posameznikov imamo mi danes. Dobro znanih predstavnikov krščanske občine ne malikujemo niti se v njihovi navzočnosti ne vedemo, kakor da poleg nas stojijo angeli. Vseeno pa takšnim bratom izkazujemo spoštovanje in čast za njihovo marljivo delo in ponižnost. (Beri 2. Korinčanom 1:24; Razodetje 19:10.)

14., 15. Pojasni, v čem se pravi krščanski pastirji razlikujejo od tistih, ki zgolj trdijo, da to so.

¹⁴ Takšni starešine so znani po tem, da so ponižni duhovni pastirji. Ponižnost kažejo tako, da nočejo, da bi se z njimi ravnalo kot z zvezdniki. V tem se razlikujejo od številnih verskih voditeljev v sodobnem času in od tistih iz prvega stoletja, o katerih je Jezus dejal: »Radi imajo najvidnejša mesta pri večerjah, prve sedeže v sinagogah, to, da jih ljudje na trgih pozdravljajo.« (Mat. 23:6, 7)

¹⁵ Pravi krščanski pastirji ponižno ubogajo Jezusove besede: »Ne pustite, da vas imenujejo ‚rabi‘, kajti vaš Učitelj je eden, vsi vi pa ste bratje. Prav tako nikogar na zemlji ne imenujte ‚oče‘, kajti vaš Oče je eden, ta, ki je v nebesih. Tudi se ne pustite imenovati ‚voditelj‘, kajti vaš Voditelj je eden, Kristus. Kdor pa je med vami največji, naj vam bo strežnik. Kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Mat. 23:8–12) Zato lahko razumemo, zakaj si starešine v vseh občinah po svetu zaslužijo, da jim soverniki izkazujejo ljubezen, spoštovanje in čast.

16. Zakaj bi se morali še naprej truditi, da razumemo in udejanjamo to, kar Sveto pismo pravi glede izkazovanja časti?

¹⁶ Priznati je treba, da bomo morda potrebovali nekaj časa, preden bomo postali uravnovešeni pri tem, kako in komu bomo izkazovali čast. Enako je veljalo za zgodnje kristjane. (Apd. 10:22–26; 3. Jan. 9, 10) Vsekakor se je vredno potruditi, da udejanjamo to, kar Sveto pismo pravi glede izkazovanja časti. To, da  smo glede tega uravnovešeni, nam različno koristi.

17. Kako nam lahko koristi, če izkazujemo čast tistim, ki imajo določeno avtoriteto?

¹⁷ Ko tistim, ki imajo v svetu določeno avtoriteto, izkazujemo spoštovanje in čast, je bolj verjetno, da bodo branili našo pravico, da smemo neovirano oznanjevati. Pogosto se zgodi, da začnejo na našo dejavnost gledati v pozitivni luči. Pred nekaj leti se je Birgit, pionirka iz Nemčije, ob zaključku hčerkinega šolskega leta udeležila podelitve končnih spričeval. Učiteljice so ji povedale, da jim je bilo v preteklih letih v veselje sodelovati z otroki Prič. Rekle so, da bi jim bilo resnično žal, če na šoli ne bi bilo nobenega otroka Prič. Birgit jim je pojasnila: »Svoje otroke učimo, naj ubogajo Božja merila glede vedenja, in sem spada tudi to, da učiteljem izkazujejo spoštovanje in čast.« Ena od učiteljic je rekla: »Če bi bili vsi otroci takšni, kot so vaši, bi bilo poučevanje prava milina!« Nekaj tednov kasneje je ena od učiteljic obiskala zborovanje v Leipzigu.

18., 19. Na kaj bi morali paziti, ko starešinam izkazujemo čast?

¹⁸ Popolna in modra načela, ki jih najdemo v Božji Besedi, bi nas seveda morala voditi tudi pri izkazovanju primerne časti občinskim starešinam. (Beri Hebrejcem 13:7, 17.) Lahko jih pohvalimo in bi jih tudi morali pohvaliti za njihovo marljivo delo. Poleg tega bi se morali truditi, da upoštevamo njihova navodila. Tako jim lahko pomagamo, da svoje naloge še naprej opravljajo z veseljem. Vendar to ne pomeni, da skušamo do potankosti posnemati kakega »uglednega« starešina v tem, kako se oblači in ureja, kako podaja javne govore ali celo kako se pogovarja. Če bi tako ravnali, bi s tem lahko dajali napačen vtis. Ne smemo pozabiti, da je tudi on nepopoln. Zgled, ki naj bi ga posnemali, je Kristus.

¹⁹ Če starešinam izkazujemo primerno čast in spoštovanje ter z njimi ne ravnamo kot z zvezdniki, jim pravzaprav pomagamo. Tako se bodo lažje ognili zanki pretiranega ponosa, morebitnim občutkom večvrednosti ali samopravičnosti.

20. Kako to, da izkazujemo čast drugim, pomaga nam osebno?

²⁰ To, da izkazujemo čast tistim, ki si jo zaslužijo, pa koristi tudi nam osebno. Odvrača nas od tega, da bi se osredinjali nase. Pomaga nam, da o sebi nimamo vzvišenega mnenja, ko nam drugi izkažejo posebno pozornost. Prav tako nam pomaga, da ravnamo v soglasju z Jehovovo organizacijo, ki ljudem ne izkazuje pretirane ali nezaslužene časti, pa naj gre za naše sovernike ali ne. Poleg tega je takšno ravnanje tudi modro, saj nam pomaga, da se ne spotaknemo, če nas razočara kak posameznik, ki smo mu izkazovali čast.

21. Katera je najpomembnejša korist tega, da izkazujemo primerno čast tistim, ki jim ta pripada?

²¹ Najpomembnejša korist tega, da izkazujemo primerno čast tistim, ki jim ta pripada, je, da ugajamo Bogu. Tako delamo to, kar Bog pričakuje od nas, in mu ostajamo zvesti. Zato Jehova lahko odgovori komur koli, ki bi ga skušal zasmehovati. (Preg. 27:11) Svet je poln ljudi, ki imajo popačen občutek za to, kako drugim izkazovati čast. Zelo hvaležni smo, ker vemo, kako izkazovati čast na način, ki ugaja Jehovu.