Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

 21. PREUČEVALNI ČLANEK

Ne pustimo se zavesti »modrosti tega sveta«

Ne pustimo se zavesti »modrosti tega sveta«

Modrost tega sveta je pri Bogu neumnost. (1. KOR. 3:19)

PESEM 98: Sveto pismo – navdihnjeno od Boga

POVZETEK *

1. Kaj vse je zapisano v Božji Besedi?

KER je Jehova naš »Veliki poučevalec«, se lahko uspešno spoprimemo z vsako težavo. (Iza. 30:20, 21) V njegovi Besedi je zapisano vse, kar potrebujemo, da bi bil vsak med nami »povsem primeren« in »popolnoma usposobljen za vsako dobro delo«. (2. Tim. 3:17) Če živimo po tem, kar uči Sveto pismo, postanemo modrejši od tistih, ki zagovarjajo »modrost tega sveta«. (1. Kor. 3:19; Ps. 119:97–100)

2. Kaj bomo pregledali v tem članku?

2 Kot bomo videli v tem članku, modrost tega sveta pogosto spodbuja k zadovoljevanju sebičnih želja. Zaradi tega se nam je morda težko upirati temu, da bi razmišljali in ravnali tako kot ljudje v tem svetu. Zato v Svetem pismu piše: »Pazite, da vas ne bo kdo uplenil s filozofijo in prazno prevaro po človeškem izročilu.« (Kol. 2:8) V tem članku bomo pregledali dve prazni prevari oziroma laži, ki sta postali zelo razširjeni. Pri obeh lažeh bomo videli, zakaj je modrost tega sveta neumnost in kako je modrost iz Božje Besede bolj vzvišena od vsega, kar ponuja ta svet.

SPREMENI SE POGLED NA SPOLNO MORALO

3., 4. Kako se je v Združenih državah na začetku 20. stoletja spremenil pogled na spolno moralo?

3 Na začetku 20. stoletja se je v Združenih državah močno spremenil pogled ljudi na spolno moralo. Pred tem so bili mnogi prepričani, da je spolnost primerna samo znotraj zakonske zveze in da se o spolnosti ne bi smelo govoriti javno. Toda ta merila so se zrušila in razširili so se vse  bolj popustljivi pogledi na spolno moralo.

4 Za tretje desetletje 20. stoletja so bile značilne velike družbene spremembe. »Filmi, igre, pesmi, knjige in oglasi so bili vse bolj obarvani s spolnostjo,« pravi neka raziskovalka. V tem desetletju so načini plesa začeli namigovati na spolnost, stili oblačenja pa so bili vedno manj spodobni. Za ljudi je postalo značilno, da ljubijo užitke, kot je to za zadnje dni napovedalo Sveto pismo. (2. Tim. 3:4)

Jehovovih služabnikov ne premamijo popustljiva moralna merila tega sveta. (Glej odstavek 5.) *

5. Kaj se je od šestdesetih let 20. stoletja pa vse do danes zgodilo s pogledom, ki ga ima ta svet na moralna merila?

5 V šestdesetih letih 20. stoletja je postajalo vse bolj sprejemljivo, da dva posameznika živita skupaj neporočena, vse več pa je bilo tudi razvez in homoseksualnosti. Številne oblike razvedrila so spolnost prikazovale vedno bolj nazorno. V zadnjih desetletjih lahko čutimo vpliv popustljivih moralnih meril na različnih področjih. Neka pisateljica je napisala, da »družbo sedaj oblikuje to, da ni več moralnih meril«. Po njenih besedah naj bi bil to vzrok za razpadle in enostarševske družine, čustvene rane, zasvojenost s pornografijo in podobne težave. Razširjenost spolno prenosljivih bolezni, kot je aids, je samo en dokaz tega, da je modrost tega sveta pravzaprav neumnost. (2. Pet. 2:19)

6. Zakaj je Satan zadovoljen s tem, kako ta svet gleda na spolnost?

6 Svet gleda na spolnost točno tako, kot to želi Satan. Nedvomno je Satan zelo vesel, ko vidi, da ljudje zlorabljajo spolnost in ne spoštujejo zakonske zveze, ki je darilo od Boga. (Efež. 2:2) Ljudje, ki živijo nemoralno, kažejo, da ne cenijo Jehovovega čudovitega darila – sposobnosti, da imamo otroke. Poleg tega zaradi nemoralnega življenja morda ne bodo imeli možnosti večnega življenja. (1. Kor. 6:9, 10)

SVETOPISEMSKI POGLED NA SPOLNO MORALO

7., 8. Zakaj je svetopisemski pogled na spolnost veliko boljši od pogleda tega sveta?

7 Ljudje, ki upoštevajo modrost tega sveta, zaničujejo svetopisemska moralna merila in trdijo, da so nestvarna. Morda rečejo: »Zakaj bi nas Bog ustvaril s spolnimi željami in nam nato naročil, naj jih  nadzorujemo?« To vprašanje temelji na napačnem prepričanju, da moramo ljudje zadovoljiti vsako svojo željo. Toda Sveto pismo pravi drugače. Daje nam dostojanstvo, tako da nas uči, da lahko nadzorujemo neprimerne želje. (Kol. 3:5) Poleg tega nam je Jehova kot darilo dal zakonsko zvezo, da bi lahko pravilno potešili svoje primerne spolne želje. (1. Kor. 7:8, 9) Tako lahko mož in žena uživata v spolnosti brez slabe vesti in negotovosti, s čimer se pogosto spoprijemajo ljudje, ki živijo nemoralno.

8 Sveto pismo nas v nasprotju z modrostjo tega sveta uči, kakšen je zdrav pogled na spolnost. V njem piše, da je spolnost lahko vir zadovoljstva. (Preg. 5:18, 19) Vendar vseeno pravi: »Vsak od vas [naj bi] znal pridobiti nadzor nad svojim lastnim telesom v svetosti in časti, ne pa v strastnem spolnem poželenju, kakršno imajo narodi, ki ne poznajo Boga.« (1. Tes. 4:4, 5)

9. a) Kaj je Božjim služabnikom na začetku 20. stoletja pomagalo, da so upoštevali vzvišeno modrost iz Božje Besede? b) Kateri modri nasvet je zapisan v 1. Janezovem 2:15, 16? c) Katerega nemoralnega početja bi se morali ogibati, kot to piše v Rimljanom 1:24–27?

9 Jehovovega ljudstva na začetku 20. stoletja niso zavedle prazne prevare tistih, ki »so izgubili vsak čut za to, kaj je moralno«. (Efež. 4:19) Jehovovi služabniki so se skušali trdno držati Božjih meril. V angleškem Stražnem stolpu, 15. maj 1926, je pisalo, da bi »morali biti moški in ženske čisti v mislih in dejanjih, še posebej pri ravnanju z nasprotnim spolom«. Jehovovo ljudstvo je ne glede na to, kaj se je takrat dogajalo v svetu, upoštevalo vzvišeno modrost iz Božje Besede. (Beri 1. Janezovo 2:15, 16.) Zares smo hvaležni, da poznamo Božjo Besedo! Poleg tega smo veseli, da nas Jehova oskrbuje s času primerno duhovno hrano, ki nam pomaga, da ne prevzamemo modrosti tega sveta in pogleda, ki ga ima ta svet na spolno moralo. * (Beri Rimljanom 1:24–27.)

SPREMENI SE POGLED NA LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE

10., 11. Kaj je Sveto pismo napovedalo za zadnje dni?

10 Sveto pismo nas svari, da bodo ljudje v zadnjih dneh »ljubili sebe«. (2. Tim. 3:1, 2) Zato nas ne preseneča, da svet spodbuja k sebičnosti. V nekem priročniku piše, da so se v sedemdesetih letih 20. stoletja »zelo razširile knjige o samopomoči«. Nekatere od njih pravijo, da posameznik ne bi smel pri sebi ničesar spremeniti niti ne bi smel misliti, da je kaj narobe s tem, kakšna oseba je. Razmislimo na primer o izjavi, zapisani v eni od takšnih knjig: »Bodite zaljubljeni v najlepšo, najbolj vznemirljivo in najplemenitejšo osebo, kar jih obstaja – vase.« Ta knjiga zagovarja »vero v samega sebe, pri kateri posameznik sam določa, kako se bo vedel, glede na svojo vest in glede na tiste zakone iz svoje kulture, ki so mu všeč«.

11 Ali ti je ta zamisel znana? Satan je Evo spodbujal k nečemu podobnemu. Rekel ji je, da bi lahko bila »kakor Bog, vedela bi, kaj je dobro in kaj slabo«. (1. Mojz. 3:5) Danes se številni ljudje tako visoko cenijo, da jim po njihovem mnenju ne sme nihče, niti Bog, govoriti, kaj je prav in kaj narobe. Takšno stališče je še posebej očitno pri tem, kako ljudje gledajo na zakonsko zvezo.

Kristjani dajo potrebe drugih pred svoje, še posebej potrebe svojega zakonca. (Glej odstavek 12.) *

12. Kakšen pogled na zakonsko zvezo zagovarja ta svet?

 12 Sveto pismo možu in ženi naroča, naj spoštujeta drug drugega in zakonsko zaobljubo, ki sta jo izrekla. Zakonca spodbuja, naj bosta drug drugemu globoko predana, saj pravi: »Zato bo moški zapustil očeta in mater ter se bo držal svoje žene, in bosta eno telo.« (1. Mojz. 2:24) To je v nasprotju s stališčem, ki ga imajo ljudje, na katere vpliva modrost tega sveta, saj trdijo, da bi se moral vsak zakonec osredotočiti na lastne potrebe. V neki knjigi o razvezi piše: »Pri nekaterih poročnih obredih so tradicionalno zaobljubo ‚dokler naju smrt ne loči‘ zamenjali z manj obvezujočo obljubo ‚dokler se bova ljubila‘.« Takšen ravnodušen pogled na zakonsko zvezo je kriv za neštete razpadle družine in povzroči številne čustvene rane. Brez dvoma je nespoštljiv pogled, ki ga ima ta svet na zakonsko zvezo, neumnost.

13. Kaj je eden od razlogov, zakaj se Jehovu gnusijo ponosni ljudje?

13 V Svetem pismu piše: »Vsak, ki je ponosen v srcu, se Jehovu gnusi.« (Preg. 16:5) Zakaj se Jehovu gnusijo ponosni ljudje? En razlog je ta, da tisti, ki razvijejo in spodbujajo sebično ljubezen, odsevajo Satanovo ošabnost. Samo predstavljajmo si, kako ošaben mora biti Satan, da je mislil, da se mu bo Jezus, po katerem je Bog vse ustvaril, poklonil in ga počastil! (Mat. 4:8, 9; Kol. 1:15, 16) Tisti, ki se imajo za tako pomembne, so dokaz, da je modrost tega sveta za Boga neumnost.

SVETOPISEMSKI POGLED NA LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE

14. Kako nam besede iz Rimljanom 12:3 pomagajo, da imamo uravnovešen pogled nase?

14 Sveto pismo nam pomaga, da imamo uravnovešen pogled nase. V njem piše, da je določena mera ljubezni do sebe primerna. Jezus je rekel: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« S tem je nakazal,  da bi morali svojim potrebam nameniti razumno mero pozornosti. (Mat. 19:19) Vendar nas Sveto pismo ne uči, da bi se morali poviševati nad druge. V njem piše: »Ničesar ne delajte iz prepirljivosti ali samoljubnosti, temveč s ponižnostjo glejte na druge kot na višje od sebe.« (Fil. 2:3; beri Rimljanom 12:3.)

15. Zakaj je po tvojem mnenju dobro upoštevati svetopisemske nasvete glede ljubezni do samega sebe?

15 Danes bi se mnogi, ki veljajo za modre, posmehovali svetopisemskim nasvetom glede ljubezni do samega sebe. Menijo, da je posameznik, ki na druge gleda kot na višje od sebe, ranljiv in da ga drugi zlahka izkoristijo. Vendar kakšne so posledice takšnega sebičnega stališča, ki ga spodbuja Satanov svet? Kaj si opazil? Ali so sebični ljudje srečni? Ali imajo srečno družino? Ali imajo prave prijatelje? Ali so v dobrem odnosu z Bogom? Kaj je glede na tvoje opažanje boljše – upoštevati modrost tega sveta ali modrost iz Božje Besede?

16., 17. Za kaj vse smo lahko hvaležni in zakaj?

16 Ljudje, ki upoštevajo nasvete tistih, ki v tem svetu veljajo za modre, so podobni izgubljenemu turistu, ki za smer vpraša drugega turista, ki je prav tako izgubljen. Jezus je za tiste, ki so v njegovih dneh veljali za »modre«, rekel: »Oni so slepi vodniki. Če pa slepi vodi slepega, bosta oba padla v jamo.« (Mat. 15:14) Zares, modrost tega sveta je pri Bogu neumnost.

Božji služabniki se z zadovoljstvom spominjajo življenja, ki so ga preživeli pri služenju Jehovu. (Glej odstavek 17.) *

17 Modri nasveti iz Svetega pisma se vedno izkažejo kot koristni »za poučevanje, opominjanje, popravljanje, za vzgajanje v pravičnosti«. (2. Tim. 3:16) Zares smo lahko hvaležni Jehovu, da nas po svoji organizaciji ščiti pred modrostjo tega sveta. (Efež. 4:14) Duhovna hrana, s katero nas oskrbuje, nam daje moč, da se trdno držimo meril, zapisanih v Božji Besedi. Kakšno izredno čast imamo, da nas vodi zanesljiva modrost iz Svetega pisma!

PESEM 54: »Ta je tista pot«

^ odst. 5 Ta članek nam bo pomagal, da bomo še bolj prepričani, da lahko zanesljivo vodstvo najdemo samo pri Jehovu. Spoznali bomo tudi, da imamo lahko tragične posledice, če upoštevamo modrost tega sveta. Po drugi strani pa nam upoštevanje modrosti iz Božje Besede koristi.

^ odst. 9 Glej na primer knjigo Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih, 1. zvezek, pogl. 24–26, in 2. zvezek, pogl. 4, 5.

^ odst. 50 OPIS SLIKE: Slike v tem članku prikazujejo nekaj dogodkov iz življenja zakonskega para Prič. Brat in sestra oznanjujeta v poznih šestdesetih letih 20. stoletja.

^ odst. 52 OPIS SLIKE: V osemdesetih letih 20. stoletja mož skrbi za bolno ženo, medtem ko ju njuna hčerka opazuje.

^ odst. 54 OPIS SLIKE: Danes se zakonca spominjata veselih trenutkov, ki sta jih doživela pri služenju Jehovu. Z njima se veseli tudi njuna odrasla hčerka s svojo družino.