Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

 19. PREUČEVALNI ČLANEK

Ljubezen in pravica kljub vse večji pokvarjenosti

Ljubezen in pravica kljub vse večji pokvarjenosti

Ti nisi Bog, ki bi užival v hudobnosti, kdor je hudoben, ne more niti za trenutek prebivati s teboj. (PS. 5:4)

PESEM 142: Oklepajmo se upanja

POVZETEK *

1.–3. a) Kako Jehova gleda na hudobnost, kot to piše v Psalmu 5:4–6? b) Zakaj lahko rečemo, da je zloraba otrok v nasprotju s »Kristusovo postavo«?

BOG JEHOVA sovraži vsakršno hudobnost. (Beri Psalm 5:4–6.) Kako zelo šele sovraži spolno zlorabo otrok, ki je še posebej nagnusno in pokvarjeno dejanje! Jehovove priče posnemamo Jehova, zato sovražimo zlorabo otrok in je ne dopuščamo v krščanski občini. (Rim. 12:9; Heb. 12:15, 16)

2 Kakršna koli zloraba otrok je povsem v nasprotju s »Kristusovo postavo«. (Gal. 6:2) Zakaj lahko to rečemo? Kot smo spoznali v prejšnjem članku, Kristusova postava – vse, kar je Jezus učil s svojimi besedami in zgledom – temelji na ljubezni in zagotavlja pravico. Prave kristjane vodi ta postava, zato z otroki ravnamo tako, da se počutijo varne in resnično ljubljene. Toda zloraba otrok je sebično in krivično ravnanje, zaradi katerega se otrok počuti nezaščitenega in neljubljenega.

3 Na žalost je spolna zloraba otrok v tem svetu zelo razširjena in je prizadela celo prave kristjane. Zakaj? Vse več je »hudobnežev in sleparjev« in nekateri se skušajo pritihotapiti v krščansko občino. (2. Tim. 3:13) Poleg tega so nekateri, ki so bili del občine in so se hinavsko pretvarjali, da so zvesti Jehovu, podlegli sprevrženim mesenim željam in so spolno zlorabili otroke. Preglejmo sedaj, zakaj je zloraba otrok tako hud greh. Nato bomo pregledali,  kako naj bi starešine ravnali takrat, ko je storjen hud greh, k čemur spada tudi zloraba otrok. Videli bomo tudi, kako lahko starši zaščitijo svoje otroke. *

ZELO HUD GREH

4., 5. Zakaj je spolna zloraba greh proti žrtvi?

4 Zloraba otrok ima daljnosežne posledice. Prizadene tako otroka kot tudi tiste, ki ga imajo radi – njegove družinske člane ter krščanske brate in sestre. Zloraba otrok je zelo hud greh.

5 Spolna zloraba je greh proti tistemu, ki je žrtev zlorabe. * Če druge prizadenemo in jim povzročimo trpljenje, je to greh. Kot bomo spoznali v naslednjem članku, tisti, ki zlorabi otroka, stori prav to – otroka zelo hudo poškoduje. Izda otrokovo zaupanje in ga oropa občutka varnosti. Otroke moramo zaščititi pred takšnim pokvarjenim ravnanjem. Tistim, ki so bili zlorabljeni, pa moramo nuditi tolažbo in pomoč. (1. Tes. 5:14)

6., 7. Zakaj je zloraba otrok greh proti občini in proti posvetnim oblastem?

6 Spolna zloraba je greh proti krščanski občini. Posameznik, ki je del občine in zlorabi otroka, povzroči občini sramoto. (Mat. 5:16; 1. Pet. 2:12) Kako nepošteno je to do milijonov zvestih kristjanov, ki se močno bojujejo za svojo vero! (Juda 3) V občini ne dopuščamo posameznikov, ki neskesano grešijo in tako poškodujejo sloves občine.

7 Spolna zloraba je greh proti posvetnim oblastem. Kristjani morajo biti podrejeni »višjim oblastem«. (Rim. 13:1) Svojo podrejenost pokažemo tako, da spoštujemo državne zakone. Če kdo v občini krši zakon, na primer tako, da zlorabi otroka, greši proti posvetnim oblastem. (Primerjaj Apostolska dela 25:8.) Starešine niso pooblaščeni, da kaznujejo ljudi, ki prekršijo kak zakon. Kljub temu ne ščitijo nikogar, ki je zlorabil otroka, pred pravnimi posledicami njegovega greha. (Rim. 13:4) Grešnik žanje to, kar je posejal. (Gal. 6:7)

8. Kako Jehova gleda na to, da kdo greši proti sočloveku?

8 Spolna zloraba je predvsem greh proti Bogu. (Ps. 51:4) Če kdo greši proti sočloveku, greši tudi proti Jehovu. Razmislimo o primeru iz Postave, ki jo je Bog dal Izraelcem. V Postavi je bilo zapisano, da je posameznik, ki je oropal ali ogoljufal svojega bližnjega, ravnal »nezvesto proti Jehovu«. (3. Mojz. 6:2–4) Zato smo lahko prepričani, da posameznik, ki je del občine in zlorabi otroka ter ga s tem oropa občutka varnosti, ravna nezvesto proti Bogu. Takšen posameznik Jehovovemu imenu povzroči neizmerno sramoto. Zato moramo na spolno zlorabo otrok gledati kot na gnusen greh proti Bogu in jo obsoditi.

9. Katere svetopisemske nasvete in navodila je Jehovova organizacija priskrbela skozi leta in zakaj?

9 Jehovova organizacija nam je skozi leta priskrbela obilo svetopisemskih nasvetov, povezanih z zlorabo otrok.  Članki v Stražnem stolpu in Prebudite se! so na primer govorili o tem, kako se lahko tisti, ki so bili spolno zlorabljeni, spoprimejo s čustvenimi ranami, kako jim lahko drugi pomagajo in jih spodbujajo ter kako lahko starši zaščitijo svoje otroke. Starešine so prejeli podrobnejša svetopisemska navodila glede tega, kako naj ravnajo v primeru spolne zlorabe otrok. Organizacija še naprej redno pregleduje navodila, ki jih daje starešinam glede tega, kako naj ravnajo v takšnih primerih. Zakaj? Ker želijo zagotoviti, da starešine ravnajo v skladu s Kristusovo postavo.

KAKO RAVNATI V PRIMERIH, KO JE STORJEN HUD GREH

10.–12. a) Kaj imajo starešine v mislih, ko kdo hudo greši, in kaj jim je najpomembnejše? b) Kaj skušajo starešine narediti, kot to piše v Jakobu 5:14, 15?

10 V primerih, ko je bil storjen hud greh, imajo starešine v mislih, da Kristusova postava od njih zahteva, da s čredo ravnajo ljubeče in da delajo to, kar je prav v Božjih očeh. Zato morajo o marsičem skrbno razmisliti, ko izvedo, da je nekdo hudo grešil. Starešinam je najpomembnejše to, da se oslavi Božje ime in zaščiti Jehovov sloves. (3. Mojz. 22:31, 32; Mat. 6:9) Poleg tega se zanimajo za duhovno dobro bratov in sester v občini ter želijo pomagati vsakemu, ki je bil žrtev hudega greha.

11 Če je prestopnik del občine, skušajo starešine ugotoviti, ali mu lahko pomagajo obnoviti odnos z Jehovom. (Beri Jakob 5:14, 15.) Kristjan, ki podleže napačnim željam in zagreši hud greh, je duhovno bolan. To pomeni, da nima več dobrega odnosa z Jehovom. * V nekem smislu so starešine duhovni zdravniki. »Bolnega« oziroma v tem primeru prestopnika skušajo ozdraviti. S svetopisemskimi nasveti mu lahko pomagajo, da obnovi svoj odnos z Bogom, vendar je to mogoče le, če se iskreno kesa. (Apd. 3:19; 2. Kor. 2:5–10)

12 Jasno je, da imajo starešine veliko odgovornost. Zelo radi imajo čredo, ki jim jo je Bog zaupal. (1. Pet. 5:1–3) Želijo, da se njihovi bratje in sestre v občini počutijo varne. Zato hitro ukrepajo, ko izvedo, da je kdo hudo grešil, k čemur spada tudi zloraba otrok. Razmislimo sedaj o vprašanjih, ki so navedena na začetku  13.,  15. in  17. odstavka.

13., 14. Ali starešine upoštevajo posvetne zakone glede tega, da je treba prijaviti obtožbo o zlorabi otrok? Pojasni.

 13 Ali starešine upoštevajo posvetne zakone glede tega, da je treba prijaviti obtožbo o zlorabi otrok? Da. V državah, kjer obstajajo takšni zakoni, jih starešine upoštevajo. (Rim. 13:1) Ti zakoni niso v nasprotju z Božjimi zakoni. (Apd. 5:28, 29) Ko starešine izvedo za obtožbo o zlorabi, takoj stopijo v stik s podružničnim uradom in se pozanimajo, kako lahko upoštevajo s tem povezane državne zakone.

14 Starešine spomnijo žrtev, starše in druge, ki vedo za morebitno zlorabo, da imajo pravico to prijaviti posvetnim oblastem. Kaj pa, če je obtožen nekdo, ki je del krščanske občine, in se bo zadeva nato razvedela v okolici? Ali bi se  moral kristjan, ki je prijavil zlorabo, počutiti, kot da je povzročil sramoto Božjemu imenu? Ne. Božjemu imenu je sramoto povzročil tisti, ki je zagrešil zlorabo.

15., 16. a) Zakaj sta glede na 1. Timoteju 5:19 potrebni vsaj dve priči, preden lahko starešine sodno ukrepajo? b) Kaj starešine naredijo, ko izvedo, da je kdo v občini obtožen zlorabe otrok?

 15 Zakaj sta potrebni vsaj dve priči, da bi starešine v občini lahko sodno ukrepali? Ta zahteva je del visokih svetopisemskih meril glede pravice. Če prestopnik ne prizna greha, sta potrebni vsaj dve priči, da bi potrdili obtožbo in da bi starešine lahko sodno ukrepali. (5. Mojz. 19:15; Mat. 18:16; beri 1. Timoteju 5:19.) Ali to pomeni, da sta potrebni dve priči, preden se obtožba o zlorabi lahko prijavi posvetnim oblastem? Ne. Ta svetopisemska zahteva ne velja v primeru, ko je treba posvetne oblasti seznaniti z obtožbami glede kaznivega dejanja.

16 Ko starešine izvedo, da je kdo v občini obtožen zlorabe otrok, si prizadevajo upoštevati posvetne zakone glede prijave zlorabe. Nato se na podlagi Svetega pisma odločijo, ali je treba ustanoviti sodni odbor. Če posameznik obtožbe zanika, starešine razmislijo o izjavah prič. Sodni odbor je ustanovljen, če lahko obtožbe o zlorabi otroka potrdita vsaj dve osebi – tisti, ki je podal obtožbo, in še nekdo, ki lahko potrdi, da je obtoženi zlorabil tega otroka ali da je kdaj zlorabil katerega drugega otroka. * Tudi če ni dveh prič, to še ne pomeni, da je obtožba neresnična. V takšnem primeru se starešine prav tako zavedajo, da je obtoženi mogoče zagrešil hud greh, s katerim je morda zelo škodoval drugim. Starešine bodo še naprej tolažili vse, ki so morda bili žrtev zlorabe, in jim pomagali. Poleg tega bodo pozorni na posameznika, ki je bil obtožen, da bi občino zaščitili pred morebitno škodo. (Apd. 20:28)

17., 18. Pojasni vlogo sodnega odbora.

 17 Kakšno vlogo ima sodni odbor? Izraz »sodni« ne pomeni, da starešine razsodijo oziroma se odločijo, ali naj bi oblasti kaznovale posameznika, ki je zlorabil otroka in tako prekršil državni zakon. Starešine se ne vmešavajo v izvrševanje zakonov. Kazenske zadeve prepustijo posvetnim oblastem. (Rim. 13:2–4; Titu 3:1) Naloga starešin je, da razsodijo oziroma se odločijo, ali lahko posameznik ostane del občine.

18 Starešine, ki so del sodnega odbora, razsojajo samo glede zadev, povezanih s posameznikovim odnosom z Bogom in soverniki. S pomočjo Svetega pisma presodijo, ali se tisti, ki je zagrešil zlorabo, kesa. Če se ne kesa, je izobčen in s tem se nato seznani občino. (1. Kor. 5:11–13) Če se kesa, bo morda lahko ostal del občine. Vendar mu starešine povedo, da morda ne bo nikoli več ustrezal pogojem, da bi v občini prejel kakršne koli odgovornosti ali opravljal pomembne naloge. Ker starešine skrbijo za dobro otrok, bodo morda zasebno opozorili starše, naj pazijo na svoje mladoletne otroke, kadar so ti v stiku s tem posameznikom. Pri tem so starešine  pazljivi, da ne razkrijejo identitete tistih, ki so bili zlorabljeni.

KAKO ZAŠČITITI SVOJE OTROKE

Starši lahko svoje otroke pred spolno zlorabo zaščitite tako, da jih primerno njihovi starosti poučite o spolnosti. Pri tem si lahko pomagate z informacijami, ki jih je priskrbela Božja organizacija. (Glej odstavke 19–22.)

19.–22. Kaj lahko starši naredijo, da bi zaščitili svoje otroke? (Glej sliko na naslovnici.)

19 Kdo je predvsem odgovoren, da zaščiti otroke pred škodo? Starši. * Vaši otroci so Božje darilo, »dediščina od Jehova«. (Ps. 127:3) Zato ste odgovorni, da ščitite to darilo. Kaj lahko naredite, da bi svoje otroke zaščitili pred zlorabo?

20 Prvič, poučite se o zlorabah. Spoznajte, kakšni ljudje zlorabljajo otroke in s kakšnimi taktikami jih zavedejo. Bodite pozorni na morebitne nevarnosti. (Preg. 22:3; 24:3) Zapomnite si, da v večini primerov otroka zlorabi nekdo, ki ga otrok pozna in mu zaupa.

21 Drugič, s svojimi otroki ohranjajte dobro komunikacijo. (5. Mojz. 6:6, 7) Sem spada tudi to, da znate otroku dobro prisluhniti. (Jak. 1:19) Zapomnite si, da se otroci pogosto obotavljajo povedati za zlorabo. Morda se bojijo, da jim drugi ne bodo verjeli, ali pa jim je tisti, ki jih je zlorabil, zagrozil, naj o stvari molčijo. Če čutite, da je nekaj narobe, otroku prijazno postavljajte vprašanja in ga potrpežljivo poslušajte.

22 Tretjič, poučite svoje otroke. Primerno njihovi starosti se z njimi pogovarjajte o spolnosti. Naučite jih, kaj naj rečejo in storijo, če bi se jih kdo skušal neprimerno dotikati. Pomagajte si z informacijami, ki jih je za zaščito otrok priskrbela Božja organizacija. (Glej okvir » Poučite sebe in svoje otroke«.)

23. Kako gledamo na spolno zlorabo otrok in na katero vprašanje bo odgovoril naslednji članek?

23 Jehovove priče gledamo na spolno zlorabo otrok kot na gnusen greh in hud zločin. Ker nas vodi Kristusova postava, tistih, ki zagrešijo zlorabo, ne ščitimo pred posledicami njihovega greha. Kaj pa lahko naredimo, da bi pomagali tistim, ki so bili spolno zlorabljeni? Naslednji članek bo odgovoril na to vprašanje.

PESEM 103: Pastirji – darovi v obliki ljudi

^ odst. 5 V tem članku bomo spoznali, kako lahko zaščitimo otroke pred spolno zlorabo. Videli bomo, kako starešine ščitijo občino in kako naj bi starši zaščitili svoje otroke.

^ odst. 3 POJASNILO IZRAZA: O spolni zlorabi otrok govorimo takrat, ko je otrok zlorabljen za zadovoljevanje spolnih želja odrasle osebe. Sem lahko spadajo spolni odnos, oralna ali analna spolnost, dotikanje spolnih organov, prsi ali zadnjice in druga izprijena dejanja. Čeprav so žrtev zlorab večinoma deklice, so zlorabljeni tudi številni dečki. Tisti, ki zlorabljajo otroke, so najpogosteje moški, vendar so med njimi tudi ženske.

^ odst. 5 POJASNILO IZRAZA: V tem in naslednjem članku se beseda »žrtev« nanaša na nekoga, ki je bil v otroštvu spolno zlorabljen. S tem izrazom želimo jasno pokazati, da se je otroka oškodovalo in izkoristilo ter da je otrok nedolžen.

^ odst. 11 To, da je posameznik duhovno bolan, ni opravičilo za storjen hud greh. Grešnik je povsem odgovoren za svoje napačne odločitve in dejanja. Jehova ga bo sodil za to, kar je storil. (Rim. 14:12)

^ odst. 16 Starešine od otroka ne bi smeli nikoli zahtevati, da je prisoten, ko govorijo s posameznikom, ki je obtožen zlorabe. Otroka lahko pri takšnih pogovorih zastopa njegov starš ali druga odrasla oseba, ki ji otrok zaupa. Tako otrok ne bo utrpel še dodatne čustvene škode.

^ odst. 19 To, kar velja za starše, velja tudi za zakonite skrbnike in druge, ki so odgovorni za mladoletnika.