Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

 22. PREUČEVALNI ČLANEK

Izboljšaj svoje preučevalne navade

Izboljšaj svoje preučevalne navade

Ugotovimo, kaj je pomembnejše. (FIL. 1:10)

PESEM 35: Ugotovi, kaj je res pomembno

POVZETEK *

1. Zakaj morda nekateri nimajo želje, da bi preučevali?

DANES morajo mnogi trdo delati, da bi zaslužili za preživetje. Številni naši bratje in sestre morajo delati veliko ur, da bi svoji družini priskrbeli osnovne življenjske potrebščine. Drugi vsak dan porabijo veliko časa, da pridejo na delovno mesto in nato domov. Mnogi se preživljajo tako, da opravljajo težka fizična dela. Ob koncu dneva so ti marljivi bratje in sestre povsem izčrpani. Zadnja stvar, ki si jo takrat želijo, je preučevati.

2. Kdaj si ti vzameš čas za preučevanje?

2 Dejstvo je, da si moramo vzeti čas, da bi zares preučevali Božjo Besedo in naše krščanske publikacije. Od tega sta odvisna naš odnos z Jehovom in večno življenje! (1. Tim. 4:15, 16) Nekateri vsak dan vstanejo zelo zgodaj, da lahko preučujejo, ko je doma mir in so še spočiti. Drugi si za preučevanje in poglobljeno premišljevanje vzamejo nekaj časa ob koncu dneva, ko jih nihče ne moti.

3., 4. Katere spremembe so bile narejene in zakaj?

3 Brez dvoma se strinjaš, da je pomembno najti čas za preučevanje. Toda kaj naj bi preučevali? Morda rečeš: »Toliko je gradiva in težko preberem vse.« Nekaterim uspe prebrati vse naše publikacije in članke ter pogledati vse videoposnetke, drugi pa le s težavo najdejo čas za vse to. Vodstveni organ se tega zaveda. Zato se je nedavno odločil, da zmanjša količino gradiva, ki ga dobimo v tiskani in elektronski obliki.

4 Nič več na primer ne izdajamo Letopisa Jehovovih prič, saj lahko veliko spodbudnih doživetij najdemo na jw.org® in v mesečnih oddajah na JW Broadcastingu®. Reviji  Stražni stolp, izdaja za javnost, in Prebudite se! zdaj izhajata samo trikrat na leto. Te spremembe niso bile narejene zato, da bi sedaj imeli več časa za dejavnosti, ki niso povezane s čaščenjem Jehova. Te spremembe nam omogočajo, da lahko več časa namenimo temu, kar »je pomembnejše«. (Fil. 1:10) Preglejmo sedaj, kako lahko ugotovimo, kaj je pomembnejše, in kako imamo lahko kar največ koristi od preučevanja Svetega pisma.

UGOTOVI, KAJ JE POMEMBNEJŠE

5., 6. Kaj vse bi morali natančno preučiti?

5 Kaj naj bi pri preučevanju imelo prednost? Vsak dan bi si morali vzeti čas za preučevanje Božje Besede. Količina gradiva, ki ga imamo v občini za tedensko branje Biblije, se je zmanjšala, da bi imeli sedaj več časa za poglobljeno premišljevanje o prebranem in za raziskovanje. Naš cilj naj ne bi bil le prebrati dodeljeno gradivo. Želimo, da se svetopisemsko sporočilo tudi dotakne našega srca in nam pomaga zbližati se z Jehovom. (Ps. 19:14)

6 Kaj še bi morali natančno preučiti? Prav gotovo se želimo pripraviti na Preučevanje Stražnega stolpa in Občinsko preučevanje Biblije ter na druge dele shoda med tednom. Prebrati bi morali tudi vsako številko revije Stražni stolp in Prebudite se!.

7. Ali bi nam moralo vzeti pogum, če ne moremo biti na tekočem z vsem, kar je na voljo na našem spletnem mestu in na JW Broadcastingu?

7 Morda boš rekel: »Vse lepo in prav, toda kako naj najdem čas za vse članke in videoposnetke, ki so na našem spletnem mestu jw.org in na JW Broadcastingu? Toliko je vsega gradiva!« Razmisli o naslednji ponazoritvi: V restavraciji je na samopostrežnem pultu na voljo velika izbira okusne hrane. Gostje ne bodo mogli nikoli poskusiti vse hrane, ki jo restavracija ponuja. Običajno si izberejo samo nekaj jedi. Podobno je s tabo. Naj ti ne vzame poguma, če ne moreš biti na tekočem z vsem, kar je na voljo v elektronski obliki. Preberi oziroma oglej si to, kar ti uspe. Preglejmo sedaj, kaj vse spada k preučevanju in kako imamo lahko od njega kar največ koristi.

PREUČEVANJE JE DELO

8. Katere korake naj bi naredil, ko se pripravljaš na Preučevanje Stražnega stolpa, in kako ti to lahko koristi?

8 Pri preučevanju beremo gradivo z namenom, da si zapomnimo tisto, kar je pomembno. Preučevanje ni le hitro branje in podčrtovanje gradiva, ki je na razporedu. Ko se na primer pripravljaš na Preučevanje Stražnega stolpa, si najprej preberi povzetek, ki se nahaja na začetku članka. Nato preberi naslov, podnaslove in vprašanja za ponovitev ter o njih razmisli. Zatem počasi in pozorno preberi članek. Pri vsakem odstavku bodi pozoren na stavek, ki ti pomaga najti glavno misel odstavka. Običajno je to prvi stavek v odstavku. Ko bereš članek, razmišljaj, kako je vsak odstavek povezan s podnaslovom in glavnim naslovom. Označi si vse neznane besede in tiste misli, ki jih želiš še dodatno raziskati.

9. a) Zakaj in kako naj bi bili pri pripravi na Preučevanje Stražnega stolpa še posebej pozorni na svetopisemske stavke? b) Ali je dovolj, da samo preberemo svetopisemske stavke, glede na to, kar piše v Jozuetu 1:8?

9 Preučevanje Stražnega stolpa je preučevanje Svetega pisma. Zato nameni posebno pozornost svetopisemskim  stavkom, še posebej tistim, ki jih bomo prebrali na shodu. Bodi pozoren na to, kako ključne besede ali besedne zveze v svetopisemskem stavku podpirajo glavno misel odstavka. Vzemi si tudi čas, da poglobljeno premišljuješ o svetopisemskih stavkih, ki si jih prebral, in o tem, kako jih lahko upoštevaš v svojem življenju. (Beri Jozue 1:8.)

Starši, učite svoje otroke, kako naj preučujejo. (Glej odstavek 10.) *

10. Zakaj naj bi glede na Hebrejcem 5:14 starši pri družinskem čaščenju namenili nekaj časa temu, da naučijo otroke preučevati in raziskovati?

10 Razumljivo je, da si starši želijo, da bi otroci uživali pri tedenskem družinskem čaščenju. Zato je prav, da načrtujejo, kaj bodo vsak teden obravnavali. Vendar staršem ni treba vsakič pripraviti kakšnih posebnih dejavnosti ali vznemirljivih projektov. Čeprav si lahko pri družinskem čaščenju ogledate mesečno oddajo na JW Broadcastingu ali občasno pripravite kakšen poseben projekt, kot je izdelava modela Noetove barke, je prav tako pomembno, da otroke naučite preučevati. Otroci se morajo naučiti, kako se na primer pripraviti na občinske shode ali kako poiskati gradivo glede problema, ki se je pojavil v šoli. (Beri Hebrejcem 5:14.) Če so otroci že doma navajeni preučevati Sveto pismo, bodo lažje sledili programu na občinskem shodu, zboru ali zborovanju, čeprav morda program ne bo vseboval nobenega videoposnetka. Seveda je to, kako dolgo naj bi potekalo vsako preučevanje, odvisno od starosti in osebnosti otroka.

11. Zakaj je pomembno, da svoje svetopisemske učence naučimo, kako lahko sami poglobljeno preučujejo?

11 Tudi naši svetopisemski učenci se morajo naučiti preučevati. Na začetku smo veseli, da samo podčrtajo odgovore, ko se pripravijo za svetopisemski tečaj ali občinski shod. Toda moramo jih naučiti, kako lahko sami raziskujejo in poglobljeno preučujejo. Tako takrat, ko bodo imeli težavo, ne bodo takoj spraševali drugih v občini, kaj naj storijo, ampak bodo znali sami najti praktične nasvete z raziskovanjem naših publikacij.

PREUČUJ S CILJEM

12. Katere cilje si lahko postavimo, ko preučujemo?

12 Če ne preučuješ ravno rad, morda meniš, da ne boš nikoli užival v preučevanju. Vendar v preučevanju lahko uživaš.  Na začetku preučuj krajši čas, nato pa ta čas postopoma podaljšuj. V mislih imej cilj. Seveda bi naš glavni cilj moral biti, da se vse bolj zbližujemo z Jehovom. Kratkoročni cilj pa je lahko ta, da odgovorimo na vprašanje, ki ga je kdo postavil, ali da poiščemo informacije glede težave, s katero se spoprijemamo.

13. a) Povej, kako lahko mlada oseba pojasni svoje verovanje v šoli. b) Kako lahko upoštevamo nasvet iz Kološanom 4:6?

13 Ali si še mlad in hodiš v šolo? Tvoji sošolci morda verjamejo v evolucijsko teorijo. Želiš si zagovarjati to, kar uči Sveto pismo, vendar se morda ne počutiš dovolj sposobnega. To pomeni, da moraš preučevati! Postaviš si lahko dva cilja: 1. ojačaj si vero v to, da je vse ustvaril Bog, in 2. izboljšaj se v tem, kako pojasniti svoje verovanje. (Rim. 1:20; 1. Pet. 3:15) Morda se lahko najprej vprašaš: Zakaj moji sošolci verjamejo v evolucijsko teorijo? Nato s pomočjo naših publikacij temeljito razišči to temo. Morda boš ugotovil, da sploh ni tako težko braniti svojega verovanja. Večina ljudi verjame v evolucijsko teorijo preprosto zato, ker jim je kdo, ki ga spoštujejo, rekel, da ta teorija drži. Posamezniku, ki iskreno išče resnico, lahko pomagaš že samo z eno ali dvema mislima. (Beri Kološanom 4:6.)

RAZVIJ ŽELJO PO UČENJU

14.–16. a) Kako se lahko bolje seznaniš s svetopisemskimi knjigami, o katerih morda ne veš veliko? b) Z navedenimi svetopisemskimi stavki pojasni, kako lahko izveš več o Amosovi knjigi. (Glej tudi okvir » Naj Sveto pismo oživi pred tvojimi očmi!«.)

14 Predstavljaj si, da se bo na naslednjem občinskem shodu obravnavala svetopisemska knjiga, ki jo je napisal eden od tako imenovanih malih prerokov, o katerem morda ne veš veliko. Prvi korak je morda ta, da razviješ zanimanje za to, kar je prerok napisal. Kako bi lahko to storil?

15 Najprej se vprašaj: Kaj že vem o piscu knjige? Kdo je bil, kje je živel in kaj je delal? Če izveš več o piscu, lahko bolje razumeš, zakaj je uporabil določene besede ali ponazoritve. Med branjem svetopisemske knjige skušaj najti izraze, ki odsevajo osebnost pisca.

16 Naslednje, kar ti lahko pomaga, je to, da ugotoviš, kdaj je bila knjiga napisana. Pri tem ti je lahko v pomoč »Preglednica biblijskih knjig« na koncu Svetega pisma – prevod novi svet. Poleg tega lahko pogledaš v Vodnik za preučevanje Božje Besede, 3. del, kjer je razpredelnica o prerokih in kraljih. Če je svetopisemska knjiga, ki jo preučuješ, preroška, je dobro, da ugotoviš, kakšne so bile razmere takrat, ko se je knjiga pisala. Katera napačna stališča ali navade je prerok želel, da ljudje opustijo? Kdo je živel v istem času kot ta prerok? Da bi dobil popoln vpogled v to, boš morda moral pogledati še druge svetopisemske knjige. Da bi na primer bolje razumel, kaj se je dogajalo v času, ko je živel Amos, si preberi odlomke iz 2. knjige kraljev in 2. kroniške knjige, ki so navedeni v navzkrižnih navedenkah pri Amosu 1:1. Poleg tega bi lahko prebral tudi to, kar je napisal Ozej, ki je verjetno živel v istem času kot Amos. Vse te informacije ti lahko pomagajo bolje razumeti, kakšno je bilo življenje v Amosovem času. (2. kra. 14:25–28; 2. krn. 26:1–15; Ozej 1:1–11; Amos 1:1)

 BODI POZOREN NA PODROBNOSTI

17., 18. Z omenjenima primeroma ali pa s svojim primerom ponazori, kako lahko postane naše preučevanje Svetega pisma še bolj zanimivo, če smo pozorni na navidezno nepomembne podrobnosti.

17 Dobro je, da Sveto pismo beremo z močno željo, da spoznamo več. Predstavljaj si, da bereš 12. poglavje Zaharijeve knjige, v katerem je napovedana Mesijeva smrt. (Zah. 12:10) V 12. vrstici lahko prebereš, da bo »rodbina Natanove hiše« močno žalovala zaradi Mesijeve smrti. Namesto da bi le na hitro preletel to podrobnost, se ustavi in vprašaj: Kakšna je povezava med Natanovo hišo in Mesijem? Kako bi lahko dobil več informacij? Lahko se greš »detektiva« in stvari raziščeš. Prva navzkrižna navedenka te vodi do 2. Samuelove 5:14, kjer lahko izveš, da je bil Natan eden od Davidovih sinov. Druga navzkrižna navedenka pa te usmeri na Luka 3:31, kjer piše, da je Jezus Natanov potomec po Marijini strani. * Nenadoma te zanima še več! Veš, da je bilo za Jezusa napovedano, da bo Davidov potomec. (Mat. 22:42) Toda David je imel več kot 20 sinov. Ali ni zanimivo, da je Zaharija omenil, da bo ravno Natanova hiša žalovala zaradi Jezusove smrti?

18 Razmislimo o še enem primeru. V 1. poglavju Lukovega evangelija piše, da je angel Gabriel obiskal Marijo in ji povedal  nekaj izjemnega glede sina, ki ga bo rodila: »Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Bog Jehova mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, in v Jakobovi hiši bo kraljeval na večne čase.« (Luk. 1:32, 33) Morda smo običajno pozorni le na prvi del Gabrielovega sporočila, in sicer da bo Jezus imenovan »Sin Najvišjega«. Toda Gabriel je tudi napovedal, da bo Jezus »kraljeval«. Zato se lahko vprašamo, kaj so te Gabrielove besede mogoče pomenile Mariji. Ali je morda mislila, da bo Jezus zamenjal kralja Heroda oziroma enega od njegovih naslednikov, da bi vladal Izraelu? Če bi Jezus postal kralj, bi Marija postala kraljica mati in bi njena družina živela v kraljevi palači. Vendar nikjer ne piše, da bi Marija kdaj omenila kaj takega Gabrielu. Prav tako ne piše, da bi Marija kdaj prosila za poseben položaj v Kraljestvu, kar sta storila dva od Jezusovih učencev. (Mat. 20:20–23) Te podrobnosti nas še bolj prepričajo, da je bila Marija izredno ponižna ženska.

19., 20. Katere cilje imamo, ko preučujemo, kot je to zapisano v Jakobu 1:22–25 in 4:8?

19 Zapomnimo si, da je naš glavni cilj pri preučevanju Božje Besede in krščanskih publikacij to, da se še bolj zbližamo z Jehovom. Prav tako želimo jasno videti, kakšna oseba smo in kakšne spremembe moramo narediti, da bi ugajali Bogu. (Beri Jakob 1:22–25; 4:8.) Preden začnemo preučevati, bi morali prositi Jehova za svetega duha. Prositi bi ga morali tudi, da nam pomaga, da bi nam gradivo kar najbolj koristilo in da bi se videli takšne, kot nas vidi on.

20 Bodimo podobni zvestemu Božjemu služabniku, ki ga je psalmist opisal takole: »Veseli [se] v Jehovovi postavi in njegovo postavo pozorno bere dan in noč. [. . .] V vsem, kar dela, bo uspešen.« (Ps. 1:2, 3)

PESEM 88: »Daj mi spoznati svoje poti«

^ odst. 5 Jehova nam radodarno daje obilo gradiva, ki ga lahko beremo in preučujemo, ter veliko videoposnetkov, ki jih lahko gledamo. Ta članek nam bo pomagal, da se bomo lažje odločili, kaj naj preučujemo. V njem so zapisani tudi praktični predlogi, kako imamo lahko od preučevanja kar največ koristi.

^ odst. 17 V nwtsty preučevalni opombi k Luku 3:23 pod »Jožef pa Hélijev« piše: »Glede na to, kar piše v Mateju 1:16, se je ‚Jakobu [. . .] rodil Jožef, mož Marije‘. V Lukovem poročilu piše ‚Jožef pa Hélijev‘, kar očitno pomeni, da je bil Jožef Helijev zet. Judje so rodovnik običajno sestavili po moških, tudi če je rodovna linija od dedka do vnuka potekala po hčerki. Zato je Luka verjetno izpustil ime hčerke in kot sina navedel ime njenega moža. Luka je očitno zapisal Jezusovo rodovno linijo po Marijini strani, zato je bil Heli verjetno Marijin oče in Jezusov dedek po materini strani.«

^ odst. 62 OPIS SLIKE: Starša učita svoja otroka, kako se pripraviti na tedensko Preučevanje Stražnega stolpa.

^ odst. 64 OPIS SLIKE: Brat raziskuje o svetopisemskem piscu Amosu. Na slikah v ozadju vidimo, kaj si brat predstavlja, ko bere svetopisemske odlomke in o njih poglobljeno premišljuje.