Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Jehova ljubi tiste, ki »v zdržljivosti rojevajo sad«

Jehova ljubi tiste, ki »v zdržljivosti rojevajo sad«

Dobri zemlji so podobni ljudje, ki v zdržljivosti rojevajo sad. (LUK. 8:15)

PESMI: 68, 72

1., 2. a) Zakaj so nam v spodbudo tisti, ki zvesto oznanjujejo na področjih, kjer se večina ljudi ne odziva na sporočilo? (Glej sliko pri naslovu.) b) Kaj je Jezus rekel glede oznanjevanja v njegovem »domačem kraju«? (Glej podčrtno opombo.)

ZAKONCA Sergio in Olinda iz Združenih držav sta pionirja v svojih osemdesetih letih. Zadnje čase se zaradi bolečin v nogah težje gibata. Kljub temu ohranjata navado, ki jo imata že desetletja. Zjutraj se peš odpravita do trga v živahnem predelu mesta in tja prispeta ob sedmi uri. Postavita se blizu avtobusne postaje in mimoidočim ponujata našo svetopisemsko literaturo. Večina ljudi se zanju ne zmeni, toda zakonca vztrajata na svojem mestu in se nasmehneta vsakemu, ki ju pogleda. Opoldne se s počasnimi koraki odpravita domov. Naslednje jutro sta ob sedmi uri spet na trgu. Pravzaprav ta zvesti par tam oznanjuje sporočilo o Kraljestvu šest dopoldnevov na teden, in to dela skozi vse leto.

2 Podobno kot Sergio in Olinda številni zvesti bratje in sestre po svetu že desetletja oznanjujejo v domačem kraju, kjer se večina  ljudi ne odziva na sporočilo. Če imaš tudi ti podobne težavne okoliščine, te želimo prisrčno pohvaliti za zdržljivost. * S svojo neomajnostjo pri služenju Jehovu si v spodbudo mnogim – celo izkušenim sokristjanom. Bodi pozoren na to, kaj so rekli nekateri okrajni nadzorniki: »Ko oznanjujem s takšnimi zvestimi brati in sestrami, mi njihov zgled vlije novih moči.« »Njihova zvestoba me spodbuja, da vztrajam in pogumno opravljam svojo nalogo.« »Njihov zgled mi ogreje srce.«

3. Katera tri vprašanja bomo pregledali in zakaj?

3 Da bi bili še bolj odločeni dokončati delo, ki nam ga je zaupal Jezus, namreč oznanjevanje, razmislimo o odgovorih na tri vprašanja: »Zakaj smo morda včasih malodušni? Kako lahko rojevamo sad? In kaj nam bo pomagalo, da bomo še naprej v zdržljivosti rojevali sad?«

ZAKAJ SMO MORDA MALODUŠNI?

4. a) Kako je na Pavla vplival negativni odziv večine Judov? b) Zakaj se je Pavel tako počutil?

4 Če si kdaj malodušen, ko oznanjuješ na področju, kjer ni veliko odziva, se lahko poistovetiš z apostolom Pavlom. V sveti službi je preživel kakih 30 let in v tem času je številnim posameznikom pomagal, da so postali Kristusovi učenci. (Apd. 14:21; 2. Kor. 3:2, 3) Kljub temu mu ni uspelo, da bi veliko Judov pričelo pravilno častiti Boga. Ravno nasprotno, večina ga je zavrnila in nekateri so ga celo preganjali. (Apd. 14:19; 17:1, 4, 5, 13) Kako je ta negativni odziv Judov vplival na Pavla? Odkrito je priznal: »Govorim resnico v Kristusu, [. . .] da sta v mojem srcu velika žalost in nenehna bolečina.« (Rim. 9:1–3) Zakaj se je Pavel tako počutil? S srcem je bil pri oznanjevanju. Judom je oznanjeval, ker mu je bilo zanje iskreno mar. Zato ga je bolelo, ko je gledal, kako zavračajo Božje usmiljenje.

5. a) Kaj nas žene, da oznanjujemo bližnjim? b) Zakaj ni nič čudnega, da smo včasih malodušni?

5 Podobno kot Pavel ljudem oznanjujemo, ker se zanje iskreno zanimamo. (Mat. 22:39; 1. Kor. 11:1) Iz lastnih izkušenj vemo, kako bogato so blagoslovljeni tisti, ki se odločijo, da bodo služili Jehovu. Kadar razmišljamo o posameznikih na svojem področju, si rečemo: »Ko bi jim le lahko pomagal videti, kaj zamujajo!« Zato jih vztrajno spodbujamo, naj spoznajo resnico o Jehovu in njegovem namenu s človeštvom. Tistim, ki jim oznanjujemo, tako rekoč govorimo: »Prinesel sem vam čudovito darilo. Prosim, sprejmite ga.« Zato ni nič čudnega, da nas morda boli srce, ko ljudje zavrnejo to darilo. Takšni občutki ne odkrivajo, da imamo premalo vere, ampak da smo s srcem pri oznanjevanju. Zato kljub občasni malodušnosti vztrajamo. Elena, ki pionira več kot 25 let, je opisala to, kar čutimo mnogi. Rekla je: »Oznanjevanje se mi zdi težko. Kljub temu ni drugega dela, ki bi ga raje opravljala.«

KAKO LAHKO ROJEVAMO SAD?

6. Katero vprašanje bomo pregledali in kako bomo nanj odgovorili?

6 Zakaj smo lahko prepričani, da lahko na oznanjevanju rojevamo sad, ne glede na to, kje oznanjujemo? Da bi odgovorili na to pomembno vprašanje, preglejmo dve ponazoritvi, v katerih je Jezus govoril o tem, kako pomembno je, da kristjan »rojeva sad«. (Mat. 13:23) Prva ponazoritev govori o trti.

7. a) Koga predstavljajo »vinogradnik«, »trta« in »mladike«? b) Na katero vprašanje želimo dobiti odgovor?

 7 Beri Janez 15:1–5, 8. Bodi pozoren, da je Jezus svojim apostolom rekel: »Moj Oče je oslavljen s tem, da rojevate veliko sadu in dokažete, da ste moji učenci.« Jezus je Jehova opisal kot »vinogradnika«, sebe kot »pravo trto« in svoje učence kot »mladike«. * Kaj je potem sad, ki ga morajo rojevati Kristusovi učenci? Jezus v tej ponazoritvi ni neposredno povedal, kaj je ta sad, omenil pa je pomembno podrobnost, ki nam pomaga priti do odgovora.

8. a) Zakaj se sad v Jezusovi ponazoritvi ne more nanašati na nove učence? b) Kaj je značilno za vse, kar Jehova pričakuje od nas?

8 Jezus je glede svojega Očeta dejal: »Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani.« Z drugimi besedami, Jehova nas ima za svoje služabnike le, če rojevamo sad. (Mat. 13:23; 21:43) Zato se v tej ponazoritvi sad, ki ga mora rojevati vsak kristjan, ne more nanašati na nove učence, ki jih morda pridobimo. (Mat. 28:19) Če bi sad pomenil nove učence, bi bile zveste Priče, ki ne pridobijo nobenega učenca, ker oznanjujejo na področju, kjer se ljudje ne odzivajo na naše sporočilo, podobne nerodovitnim mladikam iz Jezusove ponazoritve. Toda kaj takega si ne moremo niti zamisliti! Zakaj? Ker ljudi ne moremo prisiliti, da postanejo učenci. To, da bi Jehova tako rekoč odpisal svoje služabnike, ker jim ne uspe narediti nečesa, kar ni v njihovi moči, bi bilo v nasprotju z njegovim ljubečim ravnanjem. Kar koli Jehova pričakuje od nas, je vedno v naši moči, da izpolnimo. (5. Mojz. 30:11–14)

9. a) S katero dejavnostjo rojevamo sad? b) Katero ponazoritev bomo pregledali in zakaj?

9 Kaj je potem sad, ki ga moramo rojevati? Očitno se mora sad nanašati na dejavnost, ki jo je zmožen opravljati vsakdo izmed nas. Katera dejavnost je bistvo rojevanja sadu? Oznanjevanje dobre novice o Božjem kraljestvu. * (Mat. 24:14) Ta sklep potrjuje Jezusova ponazoritev o sejalcu. Preglejmo sedaj to drugo ponazoritev.

10. a) Kaj v ponazoritvi o sejalcu predstavlja seme in kaj zemlja? b) Kaj rodi pšenično steblo?

10 Beri Luka 8:5–8, 11–15. V ponazoritvi o sejalcu seme predstavlja »Božjo besedo« oziroma sporočilo o Kraljestvu. Zemlja predstavlja posameznikovo figurativno srce. Seme, ki je padlo na dobro zemljo, je pognalo korenine, vzklilo in zraslo, denimo v pšenično steblo. Nato je »rodilo stoteren sad«. Toda kateri sad rodi pšenično steblo? Ali rodi majhna pšenična stebla? Ne, rodi nova semena, ki nazadnje morda zrastejo v stebla. V tej ponazoritvi eno zrno semena obrodi sto zrn. Kako se ta vidik ponazoritve nanaša na naše oznanjevanje?

Kako kristjani »v zdržljivosti rojevajo sad«? (Glej odstavek 11.)

11. a) Kako se ponazoritev o sejalcu nanaša na naše oznanjevanje? b) Kako rojevamo novo seme o Kraljestvu?

11 Za lažje razumevanje pomislimo, kako so nam pred leti Priče ali naši krščanski starši povedali za novico o Kraljestvu. Bili so veseli, ko so opazili, da je naše srce sprejemljivo za semenu podobno sporočilo o Kraljestvu. Podobno kot je dobra zemlja v Jezusovi ponazoritvi ohranila seme, smo sprejeli sporočilo  in se ga oklenili. Zato je semenu podobno sporočilo o Kraljestvu tako rekoč pognalo korenine in zraslo v pšenično steblo. To steblo je bilo čez čas pripravljeno, da rodi sad. In podobno kot sad pšeničnega stebla niso nova stebla, temveč novo seme, tudi naš sad niso novi učenci, ampak novo seme o Kraljestvu. * Kako rojevamo novo seme o Kraljestvu? Vsakič, ko tako ali drugače oznanjujemo sporočilo o Kraljestvu, tako rekoč razmnožimo in raztresemo seme, ki je bilo posejano v naše srce. (Luk. 6:45; 8:1) Iz te ponazoritve torej spoznamo, da vse dokler kristjani oznanjujejo sporočilo o Kraljestvu, »v zdržljivosti rojevajo sad«.

12. a) Kaj se lahko naučimo iz Jezusovih ponazoritev o trti in o sejalcu? b) Kako to spoznanje vpliva nate?

12 Kaj se lahko naučimo iz Jezusove ponazoritve o trti in iz ponazoritve o sejalcu? Ponazoritvi nam pomagata razumeti, da to, ali rojevamo sad, ni odvisno od odziva ljudi na našem področju. Nasprotno, rojevanje sadu je odvisno od naše zvestobe. Pavel je omenil isto resnico, ko je rekel: »Vsak [bo] dobil svojo nagrado, skladno s svojim prizadevanjem.« (1. Kor. 3:8) Nagrada je v skladu z našim prizadevanjem, in ne z rezultati tega prizadevanja. Matilda, ki pionira 20 let, pravi: »To, da vem, da Jehova nagrajuje naš trud, me navdaja z veseljem.«

KAKO LAHKO ZDRŽLJIVO ROJEVAMO SAD?

13., 14. Zakaj Pavel ni obupal nad tistimi, ki so se negativno odzvali na sporočilo o Kraljestvu, kot je to razvidno iz Rimljanom 10:1, 2?

13 Kaj nam bo pomagalo, da bomo še naprej v zdržljivosti rojevali sad? Kot smo videli, je Pavla potrlo, ker so se Judje negativno odzvali na sporočilo o Kraljestvu. Kljub temu ni obupal nad njimi. Bodi pozoren, kaj je o svojih občutkih do teh Judov povedal v nadaljevanju svojega pisma kristjanom v Rimu: »Iz srca si želim in Boga ponižno prosim zanje, da  bi se rešili. Pričujem namreč zanje, da so goreči za Boga, toda ne po točnem spoznanju.« (Rim. 10:1, 2) Katere razloge je Pavel poudaril za to, da je vztrajal pri svojem delu?

14 Kot prvo je Pavel povedal, zakaj je Judom še naprej oznanjeval. Rekel je: »Iz srca si želim.« Srčno si je želel, da bi se vsaj nekaj Judov rešilo. (Rim. 11:13, 14) Kot drugo je zapisal: »Boga ponižno prosim zanje.« Boga je v molitvi rotil, naj pomaga posameznim Judom sprejeti sporočilo o Kraljestvu. Kot tretje pa je dodal: »Goreči [so] za Boga.« V ljudeh je videl dobro in zmožnost, da služijo Jehovu. Če je gorečnost pravilno usmerjena, lahko iskrene posameznike spremeni v goreče Kristusove učence. Tega se je Pavel dobro zavedal.

15. Kako lahko posnemamo Pavla? Navedi primere.

15 Kako lahko posnemamo Pavla? Prvič, trudimo se ohranjati iskreno željo, da najdemo vse, ki so morda »prav naravnani za dosego večnega življenja«. Drugič, v molitvi rotimo Jehova, naj odpre srce iskrenim posameznikom. (Apd. 13:48; 16:14) Silvana, ki pionira skoraj 30 let, pravi: »Preden se odpravim do kake hiše na svojem področju, v molitvi prosim Jehova, naj mi pomaga, da sem pozitivna.« Poleg tega Boga prosimo, naj nas angeli vodijo k odkritosrčnim posameznikom. (Mat. 10:11–13; Raz. 14:6) Robert, ki pionira več kot 30 let, pove: »To, da sodelujemo z angeli, ki vedo, kaj se dogaja v stanovalčevem življenju, je zares vznemirljivo.« Tretjič, trudimo se, da v ljudeh vidimo dobro in zmožnost, da služijo Jehovu. Carl, ki se je krstil pred več kot 50 leti in služi kot starešina, pravi: »Pozoren sem na kakršen koli, še tako majhen znak, ki bi odkril, da je posameznik odkritosrčen – morda nasmeh, prijazen pogled ali iskreno vprašanje.« Da, podobno kot Pavel lahko zdržljivo rojevamo sad.

»NE DAJ POČIVATI SVOJI ROKI«

16., 17. a) Kaj se lahko naučimo iz besed, zapisanih v Pridigarju 11:6? b) Povej primer, kako lahko naše sejanje vpliva na tiste, ki nas opazujejo.

16 Morda je videti, da sporočilo o Kraljestvu, ki ga oznanjujemo, ne doseže srca ljudi. Kljub temu ne bi smeli podcenjevati vpliva, ki ga ima naše sejanje. (Beri Pridigar 11:6.) Res je, da nas številni ljudje ne poslušajo, vendar nas opazujejo. Opazijo našo urejeno obleko, lepo vedenje in prisrčni nasmeh. Sčasoma lahko nekateri zaradi našega vedenja uvidijo, da so nas napačno ocenili. V uvodu omenjena Sergio in Olinda sta videla takšno spremembo.

17 Sergio pove: »Zaradi bolezni nekaj časa nisva mogla na trg. Ko sva se vrnila, so naju mimoidoči spraševali: ‚Kaj se je zgodilo? Pogrešali smo vaju.‘« Olinda z nasmeškom doda: »Vozniki avtobusov so nama mahali in nekateri od njih so s svojega sedeža klicali: ‚Kar tako naprej!‘ Prosili so celo za naše revije.« Na njuno presenečenje se je neki moški ustavil pri njunem vozičku za literaturo, jima izročil šopek rož in se jima zahvalil za delo, ki ga opravljata.

18. Zakaj si odločen biti med tistimi, ki »v zdržljivosti rojevajo sad«?

18 Zares, vse dokler ne damo »počivati svoji roki« pri sejanju semena o Kraljestvu, prispevamo svoj dragoceni del k »pričevanju vsem narodom«. (Mat. 24:14) In kar je najpomembnejše, občutimo neizmerno veselje, ki izvira iz spoznanja, da nas Jehova odobrava, saj on ljubi vse, ki »v zdržljivosti rojevajo sad«!

^ odst. 2 Celo Jezus je priznal, da ni bilo enostavno oznanjevati v njegovem »domačem kraju«, in to dejstvo so zapisali vsi štirje pisci evangelijev. (Mat. 13:57; Mar. 6:4; Luk. 4:24; Jan. 4:44)

^ odst. 7 Čeprav mladike v tej ponazoritvi predstavljajo tiste, ki bodo prejeli nebeško življenje, ponazoritev vsebuje pouk, ki koristi vsem Božjim služabnikom.

^ odst. 9 Čeprav se rojevanje sadu nanaša tudi na rojevanje »sadu duha«, se bomo v tem in naslednjem članku osredotočili na rojevanje »sadu ustnic« oziroma na oznanjevanje Kraljestva. (Gal. 5:22, 23; Heb. 13:15)

^ odst. 11 Ob drugih priložnostih pa je Jezus s setvijo in žetvijo ponazoril pridobivanje učencev. (Mat. 9:37; Jan. 4:35–38)