Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

 9. PREUČEVALNI ČLANEK

Ljubezen in pravica v starodavnem Izraelu

Ljubezen in pravica v starodavnem Izraelu

Ljubi pravičnost in pravico. Zemlja je polna Jehovove srčne dobrotljivosti. (PS. 33:5)

PESEM 3: Naša moč si, naš up, ti zaupamo

POVZETEK *

1., 2. a) Kaj si vsi želimo? b) O čem smo lahko prepričani?

VSI si želimo biti ljubljeni. Poleg tega si vsi želimo, da se z nami ravna pravično. Če smo pogosto prikrajšani za ljubezen in pravico, imamo lahko občutek, da smo ničvredni in brez upanja.

2 Jehova ve, da hrepenimo po ljubezni in pravici. (Ps. 33:5) Lahko smo prepričani, da nas Bog močno ljubi in želi, da se z nami ravna pravično. To je razvidno iz Postave, ki jo je Jehova po Mojzesu dal Izraelcem. Če hrepeniš po ljubezni oziroma si potrt zaradi krivic, razmisli o tem, kako Mojzesova postava * pokaže, da ima Jehova rad svoje ljudstvo.

3. a) Kaj spoznamo, ko preučujemo Mojzesovo postavo, kot je to pojasnjeno v Rimljanom 13:8–10? b) Na katera vprašanja bomo dobili odgovor v tem članku?

3 Ko preučujemo Mojzesovo postavo, spoznamo prisrčna čustva našega ljubečega Boga Jehova. (Beri Rimljanom 13:8–10.) V tem članku bomo pregledali nekaj zakonov, ki jih je Jehova dal Izraelcem. Prav tako bomo dobili odgovore na naslednja vprašanja: Zakaj lahko rečemo, da Postava temelji na ljubezni? Kako je Postava zagotavljala pravico? Kako so morali tisti, ki so imeli oblast, upoštevati Postavo? In koga je Postava še posebej ščitila?  Odgovori na ta vprašanja nas lahko potolažijo, nam dajo upanje in nam pomagajo, da se zbližamo z našim ljubečim Očetom. (Apd. 17:27; Rim. 15:4)

MOJZESOVA POSTAVA JE TEMELJILA NA LJUBEZNI

4. a) Zakaj lahko rečemo, da je Mojzesova postava temeljila na ljubezni? b) Kateri zapovedi je poudaril Jezus, kot je to zapisano v Mateju 22:36–40?

4 Rečemo lahko, da je Mojzesova postava temeljila na ljubezni, ker Boga Jehova pri vsem, kar dela, vzgibava ljubezen. (1. Jan. 4:8) Vsi zakoni, ki jih je dal Jehova, so temeljili na dveh osnovnih zapovedih – ljubi Boga in ljubi svojega bližnjega. (3. Mojz. 19:18; 5. Mojz. 6:5; beri Matej 22:36–40.) Zato nas ne preseneča, da vsak od več kot 600 zakonov, ki sestavljajo Postavo, odkriva kakšen vidik Jehovove ljubezni. Pogledali si bomo nekaj primerov.

5., 6. Kaj Jehova pričakuje od zakoncev in česa se zaveda? Povej primer.

5 Bodi zvest svojemu zakoncu in skrbi za svoje otroke. Jehova želi, da zakonca drug do drugega razvijeta tako močno ljubezen, da bo trajala vse življenje. (1. Mojz. 2:24; Mat. 19:3–6) Prešuštvo je eno najbolj neljubečih dejanj, ki jih lahko nekdo naredi. Obstaja torej dober razlog za to, da je sedma od desetih zapovedi prepovedovala prešuštvo. (5. Mojz. 5:18) Prešuštvo je greh »proti samemu Bogu« in hud udarec za nedolžnega zakonca. (1. Mojz. 39:7–9) Posameznik, ki je žrtev prešuštva, lahko še desetletja čuti bolečino, ki jo povzroči nezvestoba.

6 Jehova dobro ve, kako zakonca ravnata drug z drugim. Za časa Izraelcev je še posebej želel, da se lepo ravna z ženami. Mož, ki je spoštoval Postavo, je ljubil svojo ženo in se od nje ni razvezal iz nepomembnih razlogov. (5. Mojz. 24:1–4; Mat. 19:3, 8) Če se je zaradi resnih težav od svoje žene razvezal, ji je moral dati potrdilo o razvezi. To potrdilo je ženo ščitilo pred tem, da bi bila po krivici obtožena spolne nemorale. Poleg tega se je moral mož, preden je ženi dal potrdilo o razvezi, očitno posvetovati z mestnimi starešinami, ki so tako lahko pomagali zakoncema rešiti zakon. Jehova ni vedno ukrepal, če se je Izraelec razvezal od svoje žene iz sebičnih razlogov. Kljub temu je videl solze, ki jih je prelila žena, in je čutil njeno bolečino. (Mal. 2:13–16)

Jehova je želel, da se otroci počutijo varne in da jih starši ljubeče vzgajajo in poučujejo. (Glej odstavka 7, 8.) *

7., 8. a) Kaj je Jehova zapovedal staršem? (Glej sliko na naslovnici.) b) Kaj se iz tega naučimo?

7 Iz Postave je tudi razvidno, da se Jehova zelo zanima za dobro otrok. Jehova je staršem zapovedal, naj ne poskrbijo le za otrokove fizične potrebe, ampak tudi za duhovne. Starši so morali izkoristiti vsako priložnost, da so pomagali otrokom vzljubiti Jehova in ceniti njegovo Postavo. (5. Mojz. 6:6–9; 7:13) Eden od razlogov, zakaj je Jehova kaznoval Izraelce, je bil ta, da so okrutno ravnali z nekaterimi otroki. (Jer. 7:31, 33) Starši na svoje otroke niso smeli gledati kot na lastnino, ki bi jo lahko zanemarjali ali z njo grdo ravnali, ampak kot na dediščino, kot na darilo od Jehova, ki bi ga morali ceniti. (Ps. 127:3)

8 Pouk za nas: Jehova je zelo pozoren na to, kako zakonca ravnata drug z drugim. Želi, da starši ljubijo svoje otroke.  Če bi s svojimi otroki grdo ravnali, bi morali za to odgovarjati Jehovu.

9.–11. Zakaj je Jehova Izraelcem zapovedal, naj si ne poželijo tega, kar pripada drugemu?

9 Ne poželi tega, kar pripada drugemu. Zadnja od desetih zapovedi je prepovedovala napačno željo po tem, kar pripada drugemu. (5. Mojz. 5:21; Rim. 7:7) Jehova je dal to zapoved zato, da bi nas naučil nekaj pomembnega: njegovo ljudstvo mora varovati svoje srce, ki predstavlja misli in občutke. Ve, da se napačna dejanja začnejo z napačnimi mislimi in občutki. (Preg. 4:23) Če je Izraelec dovolil, da so v njegovem srcu zrasle napačne želje, je najverjetneje z drugimi ravnal neljubeče. V to past se je ujel tudi kralj David. Na splošno je bil dober človek. Toda ob neki priložnosti si je poželel ženo nekoga drugega. Ta želja je vodila v greh. (Jak. 1:14, 15) David je prešuštvoval in skušal zavesti moža te žene ter ga kasneje dal celo ubiti. (2. Sam. 11:2–4; 12:7–11)

10 Jehova je vedel, kdaj je Izraelec prekršil zapoved glede poželenja, saj lahko vidi v srce. (1. krn. 28:9) Ta zapoved je Izraelce poučila, naj se ogibajo razmišljanja, ki bi lahko vodilo v napačno ravnanje. Kako moder in ljubeč oče je Jehova!

11 Pouk za nas: Jehova vidi dlje od tega, kako se nekdo kaže na zunaj. Vidi, kakšni smo v notranjosti oziroma v srcu. (1. Sam. 16:7) Pred njim ne moremo skriti nobene misli, občutka ali dejanja. Jehova v nas išče dobro in nas spodbuja k temu, da bi razvijali lepe lastnosti. Želi, da prepoznamo in nadzorujemo napačne misli, preden se razvijejo v napačna dejanja. (2. krn. 16:9; Mat. 5:27–30)

MOJZESOVA POSTAVA JE ZAGOTAVLJALA PRAVICO

12. Kaj se jasno vidi iz Mojzesove postave?

12 Iz Mojzesove postave se prav tako jasno vidi, da Jehova ljubi pravico. (Ps. 37:28; Iza. 61:8) Jehova nam daje popoln zgled glede tega, kako z drugimi ravnati pravično. Ko so Izraelci ubogali njegove zakone, jih je blagoslovil. Ko pa se za njegova pravična merila niso zmenili, so trpeli. Preglejmo sedaj še dve od desetih zapovedi.

13., 14. Kaj sta od Izraelcev zahtevali prvi dve od desetih zapovedi in kako jim je upoštevanje teh zapovedi koristilo?

13 Časti samo Jehova. Prvi dve od desetih zapovedi sta od Izraelcev zahtevali, da so vdani samo Jehovu, in sta jih svarili pred malikovanjem. (2. Mojz. 20:3–6) Ti zapovedi nista koristili Jehovu, ampak sta koristili njegovemu ljudstvu. Ko so bili Izraelci zvesti Jehovu, jim je šlo dobro. Ko pa so častili bogove drugih narodov, so trpeli.

14 Razmislimo o Kanaancih. Spustili so se tako nizko, da so častili mrtve malike, namesto pravega in živega Boga. (Ps. 115:4–8) Del njihovega čaščenja je bila tudi izprijena spolnost in grozljivo žrtvovanje otrok. Ko se Izraelci niso zmenili za Jehovove zakone in so častili malike, so tudi sami padli zelo nizko in škodili svojim družinam. (2. krn. 28:1–4) Tisti, ki so imeli oblast, so zavrnili Jehovova pravična merila. Zlorabljali so svojo moč ter zatirali šibke in ranljive. (Ezek. 34:1–4) Jehova je Izraelce svaril, da bo izvršil obsodbo nad tistimi,  ki so grdo ravnali z nemočnimi ženskami in otroki. (5. Mojz. 10:17, 18; 27:19) Ko pa so bili Izraelci zvesti Jehovu in so drug z drugim ravnali pravično, jih je Jehova blagoslovil. (1. kra. 10:4–9)

Jehova nas ljubi in ve, kdaj smo žrtev krivic. (Glej odstavek 15.)

15. Kaj se naučimo o Jehovu?

15 Pouk za nas: Jehova ni kriv, ko se tisti, ki trdijo, da služijo Bogu, ne zmenijo za njegova merila in škodijo njegovemu ljudstvu. Kljub temu nas Jehova ljubi in ve, kdaj smo žrtev krivic. Našo bolečino čuti bolj, kot čuti mama bolečino svojega dojenčka. (Iza. 49:15) Čeprav morda ne ukrepa takoj, bo ob pravem času izvršil obsodbo nad neskesanimi prestopniki, ki z drugimi grdo ravnajo.

KAKO NAJ BI SE POSTAVA UPOŠTEVALA?

16.–18. Kaj je urejala Mojzesova postava in kaj se iz tega naučimo?

16 Mojzesova postava je urejala številna področja življenja Izraelcev, zato je bilo pomembno, da so starešine pravično sodili Jehovovemu ljudstvu. Sodili niso samo glede duhovnih stvari, ampak tudi glede sporov in zločinov. Razmislimo o naslednjih primerih.

17 Če je Izraelec koga ubil, ni bil takoj usmrčen. Mestni starešine so najprej raziskali okoliščine, preden so se odločili, ali si zasluži smrtno kazen. (5. Mojz. 19:2–7, 11–13) Starešine so tudi sodili glede številnih vsakdanjih stvari – vse od javnih sporov zaradi imetja do zakonskih nesoglasij. (2. Mojz. 21:35; 5. Mojz. 22:13–19) Če so bili starešine pošteni in če so Izraelci ubogali Postavo, je to vsem koristilo. Poleg tega so bili tako v slavo Jehovu. (3. Mojz. 20:7, 8; Iza. 48:17, 18)

18 Pouk za nas: Jehovu je pomembno vsako področje našega življenja. Želi, da z drugimi ravnamo ljubeče in pravično. Poleg tega opazi vse, kar rečemo in naredimo, tudi če je to v zasebnosti našega doma. (Heb. 4:13)

19.–21. a) Kako so morali starešine in sodniki ravnati z Božjim ljudstvom? b) Katere zakone je dal Jehova in kaj se iz tega naučimo?

19 Jehova je svoje ljudstvo želel zaščititi pred pokvarjenim vplivom okoliških narodov. Zato je zahteval, da starešine in sodniki Postavo upoštevajo nepristransko. Tisti, ki so sodili, z Jehovovim ljudstvom niso smeli ravnati grobo ali togo. Morali so ljubiti pravico. (5. Mojz. 1:13–17; 16:18–20)

20 Jehova je bil usmiljen do svojega ljudstva, zato je dal zakone, ki so preprečevali, da bi se s kom ravnalo nepošteno. Zaradi Postave je bilo na primer manj verjetno, da bi se koga po krivici obtožilo kakšnega zločina. Obtoženi je imel pravico vedeti, kdo ga je  obtožil. (5. Mojz. 19:16–19; 25:1) Preden bi bil obsojen za krivega, sta morali o storjenem dejanju pričati vsaj dve osebi. (5. Mojz. 17:6; 19:15) Kaj pa, če je Izraelec zagrešil zločin, ki ga je videla le ena priča? To ni pomenilo, da mu bo uspelo uiti kazni. Jehova je videl, kaj je storil. V družini je na primer oblast imel oče, vendar je bila ta oblast omejena. Pri nekaterih družinskih sporih so imeli mestni starešine odgovornost, da sprejmejo končno odločitev. (5. Mojz. 21:18–21)

21 Pouk za nas: Jehova nam daje popoln zgled, saj nobeno njegovo dejanje ni krivično. (Ps. 89:14) Nagrajuje tiste, ki zvesto živijo po njegovih merilih, in kaznuje tiste, ki zlorabljajo svojo moč. (2. Sam. 22:21–23; Ezek. 9:9, 10) Nekateri morda ravnajo hudobno in zdi se, da bodo ušli kazni, vendar bo Jehova ob pravem času ukrepal v skladu s pravico. (Preg. 28:13) Če se ne bodo pokesali, bodo spoznali resničnost naslednjih besed: »Strašno je pasti v roke živega Boga.« (Heb. 10:30, 31)

KOGA JE POSTAVA ŠE POSEBEJ ŠČITILA?

Starešine so morali pri reševanju sporov posnemati Jehovovo ljubezen do ljudi in pravice. (Glej odstavek 22.) *

22.–24. a) Koga je Postava še posebej ščitila in kaj se iz tega naučimo o Jehovu? b) Katero svarilo je zapisano v 2. Mojzesovi 22:22–24?

22 Postava je še posebej ščitila tiste, ki se niso mogli ščititi sami, in sicer sirote, vdove in tujce. Sodnikom v Izraelu je bilo naročeno: »Priseljencu in siroti ne teptaj pravice in vdovinega oblačila ne jemlji v zastavo.« (5. Mojz. 24:17) Jehova  se je ljubeče zanimal za najbolj ranljive posameznike med ljudstvom. Kaznoval je tiste, ki so z njimi grdo ravnali. (Beri 2. Mojzesova 22:22–24.)

23 Postava je ščitila družinske člane tudi pred spolnimi zločini, tako da je prepovedovala vse oblike incesta. (3. Mojz. 18:6–30) V nasprotju z narodi, ki so obkrožali Izraelce in so dopuščali ali celo odobravali takšno ravnanje, je moralo Jehovovo ljudstvo na incest gledati tako kot Jehova, kot na nekaj gnusnega.

24 Pouk za nas: Jehova želi, da se tisti, ki imajo odgovorne naloge, ljubeče zanimajo za vse, nad katerimi imajo neko mero oblasti. Sovraži spolne zločine in želi vsem zagotoviti zaščito in pravico, še posebej najbolj ranljivim.

POSTAVA – »SENCA PRIHODNJIH DOBRIH STVARI«

25., 26. a) Zakaj lahko rečemo, da sta ljubezen in pravica kot dihanje in življenje? b) Kaj bomo pregledali v naslednjem članku iz tega sklopa?

25 Ljubezen in pravica sta kot dihanje in življenje, eno ne more obstajati brez drugega. Če smo prepričani, da Jehova z nami ravna pravično, ga še bolj ljubimo. Ljubezen do Boga in njegovih pravičnih meril nas nato spodbudi, da ljubimo druge in z njimi ravnamo pravično.

26 Mojzesova postava je Izraelcem pomagala, da so z Jehovom spletli še tesnejši odnos. Vendar je bila Postava odpravljena, ko jo je Jezus izpolnil, in je bila nadomeščena z nečim še boljšim. (Rim. 10:4) Apostol Pavel je Postavo opisal kot »senco prihodnjih dobrih stvari«. (Heb. 10:1) V naslednjem članku iz tega sklopa bomo pregledali nekaj teh dobrih stvari in vlogo, ki jo imata ljubezen in pravica v krščanski občini.

PESEM 109: Močno ljubimo iz srca

^ odst. 5 Ta članek je prvi v štiridelnem sklopu člankov, ki govorijo o tem, zakaj smo lahko prepričani, da nas ima Jehova rad. Ostali trije članki bodo izšli v Stražnem stolpu, maj 2019. Naslovi teh člankov so: »Ljubezen in pravica v krščanski občini«, »Ljubezen in pravica kljub vse večji pokvarjenosti« in »Tolažba za žrtve spolnih zlorab«.

^ odst. 2 POJASNILO IZRAZA: Jehova je po Mojzesu dal Izraelcem več kot 600 zakonov, ki jih poimenujemo »Postava«, »Mojzesova postava« in »Postava, dana po Mojzesu«. Poleg tega se za prvih pet svetopisemskih knjig (od 1. Mojzesove knjige do 5. Mojzesove knjige) pogosto uporablja izraz Postava. Včasih se ta izraz nanaša na celotne navdihnjene Hebrejske spise.

^ odst. 60 OPIS SLIKE: Med pripravljanjem obroka se izraelska mama živahno pogovarja s svojima hčerkama. V ozadju vidimo očeta, ki uči sina skrbeti za ovce.

^ odst. 64 OPIS SLIKE: Starešine pri mestnih vratih ljubeče pomagajo vdovi in njenemu otroku, s katerima je neki trgovec grdo ravnal.