Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

 50. PREUČEVALNI ČLANEK

Jehova nam daje svobodo

Jehova nam daje svobodo

Razglasite v deželi svobodo vsem njenim prebivalcem. (3. MOJZ. 25:10)

PESEM 22: Kraljestvo vlada že – pride naj!

POVZETEK *

1., 2. a) Kaj je jubilej? (Glej okvir » Kaj je bil jubilej?«.) b) O čem je govoril Jezus, kot to piše v Luku 4:16–18?

V NEKATERIH državah ob petdesetletnici vladanja kralja ali kraljice potekajo posebna praznovanja. Temu letu pogosto rečejo vladarjevo jubilejno leto. Slavja, ki potekajo v tem obdobju, lahko trajajo en dan, teden ali celo dlje, vendar se vsa enkrat končajo in veselje, ki je vladalo takrat, je hitro pozabljeno.

2 V tem članku bomo pregledali boljši jubilej, ki je celo boljši od enoletnega praznovanja, ki je v starodavnem Izraelu potekalo vsakih 50 let. Ta starodavni jubilej je prinesel svobodo tistim, ki so ga praznovali. Zakaj bi nas to moralo zanimati? Ker nas spomni na čudovito ureditev, ki jo je Jehova priskrbel, da bi bili svobodni že sedaj in vso večnost. O tej svobodi je govoril tudi Jezus. (Beri Luka 4:16–18.)

Med jubilejem je v Izraelu vladalo veselje, saj so se tisti, ki so bili sužnji, lahko vrnili k svojim družinam in na svojo posest. (Glej odstavek 3.) *

3. Kako je jubilejno leto koristilo Izraelcem, kot je to opisano v 3. Mojzesovi 25:8–12?

3 To, kar je Jezus govoril o svobodi, lahko bolje razumemo, če najprej pregledamo jubilej, ki ga je Bog priskrbel svojemu starodavnemu ljudstvu. Jehova je Izraelcem rekel: »Posvetite petdeseto leto in razglasite v deželi svobodo vsem njenim prebivalcem. To naj vam bo jubilej. Vrnite se vsak k svoji lastnini, vsak k svoji rodbini.«  (Beri 3. Mojzesova 25:8–12.) V prejšnjem članku smo pregledali, kako je Izraelcem koristil tedenski šabat. Kako pa jim je koristil jubilej? Če je na primer Izraelec imel velik dolg, je moral prodati svojo posest, da ga je lahko odplačal. V jubilejnem letu je posest dobil nazaj. Tako se je lahko vrnil »k svoji lastnini« in njegovi otroci niso izgubili dediščine. Morda pa je Izraelec imel tako velik dolg, da je moral v sužnost prodati enega od svojih otrok ali celo sebe, da ga je lahko odplačal. V jubilejnem letu se je suženj lahko vrnil »k svoji rodbini« oziroma družini. Tako ni nihče postal suženj za stalno. To pokaže, da Jehova zares skrbi za svoje ljudstvo.

4., 5. Zakaj bi se morali seznaniti z jubilejem?

4 Kako še je Izraelcem koristil jubilej? Jehova je pojasnil: »Pri tebi ne bi smel biti nihče reven, ker te bo Jehova blagoslovil v deželi, ki ti jo Jehova, tvoj Bog, daje v dediščino, da jo zavzameš.« (5. Mojz. 15:4) To je povsem v nasprotju s tem, kar se dogaja danes, ko bogati postajajo še bogatejši, revni pa še revnejši.

5 Kristjani nismo pod Mojzesovo postavo. To pomeni, da ne upoštevamo zakona o jubilejnem letu glede tega, da se osvobodijo sužnji, odpišejo dolgovi in vrne podedovana zemlja. (Rim. 7:4; 10:4; Efež. 2:15) Vseeno je pomembno, da se seznanimo z jubilejem. Zakaj? Ker nas jubilej spomni na to, kar je Jehova naredil, da bi nas osvobodil greha.

JEZUS JE RAZGLAŠAL SVOBODO

6. Česa mora biti človeštvo osvobojeno?

6 Vsi moramo biti osvobojeni, ker smo sužnji greha, kar je zelo kruta oblika suženjstva. Ker smo grešni, se postaramo, zbolimo in umremo. Da je to res, lahko vidimo, ko se pogledamo v ogledalo ali ko zbolimo in moramo k zdravniku. Prav tako nas potre, ko naredimo kaj narobe. Apostol Pavel je rekel,  da je v »ujetništvu postave greha«, ki je v njegovem telesu. Dodal je še: »O jaz nesrečnik! Kdo me bo rešil iz telesa, podvrženega tej smrti?« (Rim. 7:23, 24)

7. Kaj je Izaija napovedal glede svobode?

7 Na srečo je Bog poskrbel, da smo lahko rešeni oziroma osvobojeni greha. Jezus je tisti, ki omogoča osvoboditev. Več kot 700 let pred tem, ko je Jezus prišel na zemljo, je Izaija napovedal veličastno svobodo. Ta veličastna svoboda je veliko boljša od svobode, ki so jo občutili Izraelci med jubilejnim letom. Napisal je: »Duh Vrhovnega gospoda Jehova je nad menoj, ker me je Jehova pomazilil, da krotkim oznanim dobro novico. Poslal me je, da obvežem rane tistim, ki so potrtega srca, da ujetim razglasim svobodo.« (Iza. 61:1) Na koga se nanaša ta prerokba?

8. Na koga se nanaša Izaijeva prerokba glede svobode?

8 Ta pomembna prerokba o osvoboditvi se je začela izpolnjevati za tem, ko je Jezus začel svoje služenje na zemlji. Ko je v svojem domačem mestu Nazaret odšel v sinagogo, je tam zbranim Judom prebral prav te vrstice, ki jih je napisal Izaija. Jezus je te besede naobrnil nase, ko je rekel: »Jehovov duh je nad menoj, ker me je pomazilil, da revnim oznanim dobro novico. Poslal me je oznanit ujetnikom, da bodo osvobojeni, in slepim, da bodo znova videli, da osvobodim strte in oznanim leto, ko bo Jehova izkazoval naklonjenost.« (Luk. 4:16–19) Kako je Jezus izpolnil to prerokbo?

PRVI, KI SO BILI OSVOBOJENI

Jezus v sinagogi v Nazaretu razglasi svobodo. (Glej odstavka 8, 9.)

9. Katero svobodo si je v Jezusovem času želelo veliko ljudi?

9 Svobodo, ki jo je napovedal Izaija in o kateri je bral Jezus, so začeli ljudje dobivati v prvem stoletju. Jezus je to potrdil, ko je rekel: »Odlomek iz Svetih spisov, ki ste ga pravkar slišali, se je danes izpolnil.« (Luk. 4:21) Mnogi, ki so slišali, kar je Jezus prebral, so verjetno upali na politične spremembe, in sicer na osvoboditev izpod rimske oblasti. Morda so razmišljali podobno kot moška, ki sta rekla: »Mi pa smo upali, da je ta človek tisti, ki naj bi rešil Izraela.«  (Luk. 24:13, 21) Vendar vemo, da Jezus svojih učencev ni spodbujal k temu, da bi se uprli težkemu jarmu Rimljanov. Pravzaprav jim je naročil: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega.« (Mat. 22:21) Kako je potem Jezus v tistem času prinesel svobodo?

10. Česa je Jezus osvobodil ljudi?

10 Božji Sin je ljudem pomagal, da se osvobodijo dvojega. Prvič, Jezus je ljudi osvobodil naukov, ki so jih učili verski voditelji. Številni Judje so bili sužnji tradicije in napačnih verovanj. (Mat. 5:31–37; 15:1–11) Tisti, ki so trdili, da so duhovni voditelji, so bili tako rekoč slepi. Ker so zavrnili Mesija in resnico, ki jo je učil, so ostali v temi in grehu. (Jan. 9:1, 14–16, 35–41) Jezus je s tem, da je učil resnico in dal dober zgled, pomagal krotkim ljudem do duhovne svobode. (Mar. 1:22; 2:23–3:5)

11. Česa nas je Jezus še osvobodil?

11 Drugič, Jezus je človeštvo osvobodil sužnjevanja podedovanemu grehu. Na podlagi Jezusove žrtve lahko Bog odpusti grehe tistim, ki pokažejo vero in sprejmejo odkupnino, ki jo je priskrbel. (Heb. 10:12–18) Jezus je rekel: »Če vas torej Sin osvobodi, boste zares svobodni.« (Jan. 8:36) Ta svoboda je bila gotovo večja od svobode, ki so jo okusili Izraelci med jubilejem. Izraelec, ki je bil na primer med jubilejnim letom osvobojen, je morda kasneje spet postal suženj in je navsezadnje umrl.

12. Komu je najprej koristila svoboda, o kateri je govoril Jezus?

12 Ob binkoštih leta 33 n. št. je Jehova apostole in druge zveste moške in ženske mazilil s svetim duhom. Posvojil jih je za svoje sinove, da bi bili ob določenem času obujeni v nebesa, kjer bodo vladali z Jezusom. (Rim. 8:2, 15–17) Ti posamezniki so bili prvi, ki jim je koristila svoboda, o kateri je Jezus govoril v sinagogi v Nazaretu. Ti moški in ženske niso več sužnjevali krivim naukom in nesvetopisemskim običajem, ki so jih širili judovski verski voditelji. Prav tako so bili v Božjih očeh osvobojeni greha, katerega posledica je smrt. Simbolični jubilej se je začel, ko so bili leta 33 n. št. Kristusovi učenci maziljeni s svetim duhom, in se bo končal ob koncu Jezusovega tisočletnega vladanja. Kaj dobrega se bo zgodilo v tem času?

 MILIJONI DRUGIH, KI BODO OSVOBOJENI

13., 14. Komu poleg maziljenih kristjanov še lahko koristi svoboda, o kateri je govoril Jezus?

13 Danes milijoni iskrenih ljudi iz vseh narodov spadajo med »druge ovce«. (Jan. 10:16) Bog jih ni izbral, da bi vladali z Jezusom v nebesih. Sveto pismo zanje pravi, da imajo upanje na večno življenje na zemlji. Ali imaš tudi ti to upanje?

14 Že zdaj si lahko deležen nekaterih koristi, ki jih uživajo tisti, ki bodo del Božjega nebeškega kraljestva. Ker veruješ v Jezusovo žrtev, lahko prosiš Jehova za odpuščanje grehov. Tako te Bog odobrava in imaš pred njim čisto vest. (Efež. 1:7; Raz. 7:14, 15) Pomisli tudi na blagoslove, ki jih uživaš, ker si osvobojen krivih naukov. Jezus je rekel: »Spoznali boste resnico, in resnica vas bo osvobodila.« (Jan. 8:32) Res smo lahko veseli, da imamo to svobodo!

15. Kakšno svobodo in blagoslove lahko pričakujemo v prihodnosti?

15 Pričakujemo lahko še večjo svobodo. Jezus bo kmalu odločno ukrepal ter uničil krivo religijo in pokvarjene človeške vlade. Bog bo zaščitil »veliko množico«, ki mu služi, in ji nato dovolil, da uživa blagoslove v raju na zemlji.  (Raz. 7:9, 14) Veliko ljudi bo obujenih in imeli bodo možnost, da se osvobodijo vseh slabih posledic Adamovega greha. (Apd. 24:15)

16. Kakšno čudovito svobodo bodo ljudje dobili v prihodnosti?

16 Med tisočletno vladavino bodo Jezus in njegovi sovladarji pomagali človeštvu doseči popolno fizično in duhovno zdravje. Ta čas obnove in osvoboditve bo podoben jubileju v Izraelu. To pomeni, da bodo vsi ljudje na zemlji, ki bodo Jehovu zvesto služili, postali popolni in bodo osvobojeni greha.

V novem svetu bomo uživali v koristnem in zadovoljujočem delu. (Glej odstavek 17.)

17. Kaj je v Izaiju 65:21–23 napovedano glede Božjega ljudstva? (Glej sliko na naslovnici.)

17 Preroški opis življenja na zemlji najdemo v Izaiju 65:21–23. (Beri.) To življenje ne bo življenje lenarjenja ali brezdelja. Sveto pismo nakazuje na to, da bo takrat Božje ljudstvo opravljalo koristno in zadovoljujoče delo. Lahko smo prepričani, da bo ob koncu tega obdobja »tudi sámo stvarstvo rešeno sužnjevanja trohljivosti in bo dobilo veličastno svobodo Božjih otrok«. (Rim. 8:21)

18. Zakaj smo lahko prepričani, da je pred nami svetla prihodnost?

18 Jehova je v preteklosti poskrbel, da so imeli Izraelci čas za delo in počitek. Enako bo poskrbel za svoje ljudstvo med prihajajočim Kristusovim tisočletnim vladanjem. Takrat bo gotovo čas za duhovne dejavnosti. Čaščenje Boga je že danes bistveno za našo srečo in enako bo v novem svetu. Imamo vse razloge, da z veseljem pričakujemo zadovoljujoče delo in duhovne dejavnosti, ki jih bodo med Kristusovo tisočletno vlado opravljali vsi ljudje, ki bodo služili Jehovu.

PESEM 142: Oklepajmo se upanja

^ odst. 5 Jehova je priskrbel posebno ureditev, da so lahko Izraelci okusili svobodo. To je bil jubilej. Kristjani nismo pod Mojzesovo postavo, vendar ima jubilej pomen tudi za nas. V tem članku bomo pregledali, kako nas jubilejno leto spomni na to, kar je Jehova naredil za nas, in kakšne koristi imamo od tega.

^ odst. 61 OPIS SLIKE: Izraelci, ki so bili sužnji, so bili v jubilejnem letu osvobojeni in so se lahko vrnili k svoji družini in na svojo posest.