Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

 49. PREUČEVALNI ČLANEK

Določimo si čas za delo in za počitek

Določimo si čas za delo in za počitek

Pojdite na samoten kraj in se malo spočijte. (MAR. 6:31)

PESEM 143: Vztrajno čakajmo, ne popustimo!

POVZETEK *

1. Kako številni ljudje gledajo na delo?

KAKO večina ljudi tam, kjer živiš, gleda na delo? V številnih državah ljudje delajo bolj marljivo in dlje kot kadar koli prej. Ljudje, ki preveč delajo, so pogosto prezaposleni, da bi se spočili, preživljali čas s svojo družino ali zadovoljili svoje duhovne potrebe. (Prid. 2:23) Po drugi strani pa nekateri ljudje nimajo radi dela in iščejo razloge, da jim ne bi bilo treba delati. (Preg. 26:13, 14)

2., 3. Kakšen zgled sta nam glede dela dala Jehova in Jezus?

2 Mnogi ljudje po svetu delajo preveč ali premalo. Toda razmislimo, kako na delo gledata Jehova in Jezus. Nobenega dvoma ni, da Jehova rad dela. Jezus je to jasno povedal, ko je rekel: »Moj Oče dela vse do zdaj in tudi jaz delam.« (Jan. 5:17) Razmislimo o vsem, kar je Bog naredil, ko je ustvaril nešteto duhovnih stvarjenj in prostrano vesolje. Očiten dokaz Božjih del vidimo tudi na čudoviti zemlji, na kateri živimo. Psalmist je upravičeno dejal: »Koliko je tvojih del, o Jehova! Vsa si naredil z modrostjo, zemlja je polna tvojih stvaritev.« (Ps. 104:24)

3 Jezus je posnemal svojega Očeta. Kot poosebljena modrost je sodeloval z Bogom, ko je ta »pripravil nebo«. Pri Jehovu je bil kot »spreten delavec«. (Preg. 8:27–31) Veliko kasneje, ko je bil Jezus na zemlji, je opravljal izjemno delo. To delo je bilo zanj kakor hrana in njegova  dejanja so dokazovala, da ga je poslal Bog. (Jan. 4:34; 5:36; 14:10)

4. Kaj se glede počitka lahko naučimo od Jehova in Jezusa?

4 Ali to, kako marljiva delavca sta Jehova in Jezus, pomeni, da ne potrebujemo počitka? Sploh ne. Jehova se nikoli ne utrudi, zato ne potrebuje fizičnega počitka. Kljub temu v Svetem pismu piše, da je Jehova za tem, ko je ustvaril nebo in zemljo, »delo končal in začel počivati«. (2. Mojz. 31:17) To očitno pomeni, da je Jehova nehal ustvarjati in si je vzel čas, da je užival v tem, kar je naredil. Tudi Jezus je kljub temu, da je med svojim življenjem na zemlji marljivo delal, vseeno poskrbel, da je imel čas za počitek in obroke skupaj s svojimi prijatelji. (Mat. 14:13; Luk. 7:34)

5. S katero težavo se spoprijemajo številni Božji služabniki?

5 Sveto pismo spodbuja Božje služabnike, naj radi delajo. Božji služabniki morajo biti marljivi, ne pa leni. (Preg. 15:19) Morda moraš imeti posvetno zaposlitev, da bi poskrbel za svojo družino. Poleg tega imaš kot Jezusov učenec odgovornost, da sodeluješ pri oznanjevanju dobre novice. Vendar prav tako potrebuješ počitek. Ali ti je včasih težko uravnovesiti čas za posvetno delo, oznanjevanje in počitek? Kako lahko vemo, koliko časa naj bi si vzeli za delo in koliko za počitek?

KAKO NAJTI RAVNOVESJE

6. Kako je iz Marka 6:30–34 razvidno, da je imel Jezus uravnovešen pogled na delo in počitek?

6 Pri delu je zelo pomembno, da smo uravnovešeni. Kralj Salomon je po navdihnjenju napisal: »Vse ima svoj čas.« Omenil je sajenje, zidanje, jokanje, smejanje, plesanje in druge dejavnosti. (Prid. 3:1–8) Dve pomembni področji našega življenja sta delo in počitek. Jezus je imel na ti dve področji uravnovešen pogled. Ob neki priložnosti so se apostoli vrnili z oznanjevalske akcije. Bili so tako zaposleni, da »še jesti niso imeli časa«. Jezus jim je rekel: »Pojdite z menoj na samoten kraj in se malo spočijte.« (Beri Marko 6:30–34.) Čeprav se Jezus in učenci niso mogli vedno spočiti tako, kot so si želeli, je Jezus vedel, da vsi potrebujejo počitek.

7. Kaj se lahko naučimo iz zakona o šabatu?

7 Včasih vsi potrebujemo počitek ali spremembe v vsakodnevni rutini. To vidimo iz tega, da je Bog svojemu ljudstvu v preteklosti zapovedal, naj vsak teden obhajajo šabat. Mi nismo pod Mojzesovo postavo, vendar nam lahko koristi to, kar je bilo v njej zapisano glede šabata. To, kar se iz tega naučimo, nam lahko pomaga imeti pravilen pogled na delo in počitek.

ŠABAT JE BIL ČAS ZA POČITEK IN ČAŠČENJE

8. Čemu je bil namenjen šabat, kot je to opisano v 2. Mojzesovi 31:12–15?

8 V Božji Besedi je zapisano, da je Bog po šestih ustvarjalnih »dnevih« nehal ustvarjati stvari na zemlji. (1. Mojz. 2:2) Toda Jehova rad dela in na druge načine »dela vse do zdaj«. (Jan. 5:17) Tedenski šabat je sledil vzorcu, ki je podoben Jehovovemu dnevu počitka, opisanem v 1. Mojzesovi knjigi. Bog je rekel, da je šabat znamenje med njim in Izraelci. To je bil »dan popolnega počitka, [...] svet Jehovu«. (Beri 2. Mojzesova 31:12–15.) Ta dan ni smel delati nihče, niti otroci,  sužnji ali celo domače živali. (2. Mojz. 20:10) To je ljudem omogočilo, da so se bolj posvetili duhovnim stvarem.

9. Kakšen neuravnovešen pogled na šabat so imeli nekateri ljudje v Jezusovih dneh?

9 Šabat je bil nekaj dobrega za Božje ljudstvo. Toda mnogi verski voditelji v Jezusovem času so glede šabata uvedli zelo stroga in toga pravila. Trdili so, da je na šabat napačno celo utrgati nekaj žitnega klasja ali ozdraviti bolnega posameznika. (Mar. 2:23–27; 3:2–5) Toda to ni bilo tisto, kar je Bog hotel, in Jezus je to svojim poslušalcem jasno povedal.

Jezusova družina se je na šabat osredotočila na duhovne dejavnosti. (Glej odstavek 10.) *

10. Kaj se iz Mateja 12:9–12 naučimo glede tega, kako je Jezus gledal na šabat?

10 Jezus in njegovi judovski sledilci so bili pod Mojzesovo postavo, zato so obhajali šabat. * Toda Jezus je z besedami in dejanji pokazal, da bi morali biti pri upoštevanju šabata razumni in da je na ta dan dovoljeno drugim pomagati in jim kazati prijaznost. Jasno je rekel: »Na šabat [je] dovoljeno delati dobro.« (Beri Matej 12:9–12.) Na prijazna dejanja in pomoč ni gledal kot na kršenje šabatnega dne. Jezusova dejanja so jasno kazala na glavni namen šabata. Ker Božji služabniki na ta dan niso delali, so se lahko osredotočili na duhovne stvari. Jezus je odraščal v družini, ki je šabate izkoristila za čaščenje Jehova. To je razvidno iz tega, kar ob neki priložnosti piše o Jezusu:  »Nato je [Jezus] prišel v Názaret, kjer je odraščal. Na šabatni dan je po svoji navadi šel v sinagogo in vstal, da bi bral.« (Luk. 4:15–19)

KAKŠNO JE TVOJE STALIŠČE DO DELA?

11. Kdo je bil Jezusu glede opravljanja dela dober zgled?

11 Jožef je Jezusa učil tesarskih opravil. Prav tako ga je naučil, kako Bog gleda na delo. (Mat. 13:55, 56) Jezus je lahko dan za dnem videl, kako Jožef marljivo dela, da bi poskrbel za svojo veliko družino. Zanimivo je, da je Jezus kasneje svojim učencem rekel, da »je delavec vreden svojega plačila«. (Luk. 10:7) Jezus je res vedel, kaj pomeni marljivo delati.

12. Povej, kaj Sveto pismo govori o marljivem delu.

12 Podobno je bilo z apostolom Pavlom. Njegovo glavno delo je bilo drugim govoriti o Jezusu in o tem, kar je Jezus učil. Toda Pavel je tudi delal, da se je lahko preživljal. Tesaloničani so vedeli, da je »prizadevno in naporno« delal »noč in dan«, da ne bi nikogar obremenil »z velikimi stroški«. (2. Tes. 3:8; Apd. 20:34, 35) Ko je Pavel pisal o svojem delu, je verjetno mislil na izdelovanje šotorov. V Korintu je ostal pri Akvilu in Priskili ter »delal skupaj z njima«, saj so vsi izdelovali šotore. To, da je Pavel delal »noč in dan«, ne pomeni, da je neprestano delal. Šotorov ni izdeloval na primer na šabat. Ta dan je izkoristil za oznanjevanje Judom, ki na šabat prav tako niso delali. (Apd. 13:14–16, 42–44; 16:13; 18:1–4)

13. Kaj se lahko naučimo iz Pavlovega zgleda?

13 Apostol Pavel nam je dal dober zgled. Moral je opravljati posvetno delo, vendar je vseeno poskrbel, da je redno »sodeloval v svetem delu Božje dobre novice«. (Rim. 15:16; 2. Kor. 11:23) Tudi druge je spodbujal, naj delajo enako. Akvila in Priskila sta bila njegova »sodelavca v Kristusu Jezusu«. (Rim. 12:11; 16:3) Pavel je Korinčane spodbujal, naj bodo »vedno zelo zaposleni v Gospodovem delu«. (1. Kor. 15:58; 2. Kor. 9:8) Jehova je celo navdihnil apostola Pavla, da je napisal: »Kdor noče delati, naj tudi ne jé.« (2. Tes. 3:10)

14. Kaj pomenijo Jezusove besede, zapisane v Janezu 14:12?

14 Najpomembnejše delo v teh zadnjih dneh je oznanjevanje in pridobivanje učencev. Jezus je pravzaprav rekel, da bodo njegovi učenci opravljali še večja dela, kot jih je sam! (Beri Janez 14:12.) S tem ni mislil, da bomo delali čudeže, kot jih je delal on. Želel je povedati, da bomo njegovi sledilci v primerjavi z njim oznanjevali in poučevali na večjem področju, več ljudem in daljše obdobje.

15. Kaj bi se morali vprašati in zakaj?

15 Če imaš posvetno delo, se vprašaj: Ali sem na delovnem mestu znan kot marljiv delavec? Ali svoje delo opravim pravočasno in po svojih najboljših močeh? Če si odgovoril pritrdilno, potem si boš verjetno pridobil zaupanje delodajalca. Prav tako bodo tisti, ki te opazujejo, morda bolj pripravljeni prisluhniti dobri novici. Glede oznanjevanja in poučevanja pa se vprašaj: Ali sem glede oznanjevanja znan kot marljiv delavec? Ali se dobro pripravim na prve obiske? Ali čim prej ponovno obiščem ljudi, ki so pokazali zanimanje? Ali redno sodelujem v različnih oblikah oznanjevanja? Če so tvoji  odgovori pritrdilni, boš na oznanjevanju užival.

KAKŠNO JE TVOJE STALIŠČE DO POČITKA?

16. Kako so na počitek gledali Jezus in apostoli ter kako se to razlikuje od stališča, ki ga imajo mnogi danes?

16 Jezus je vedel, da je občasno z učenci potreboval počitek. Toda veliko takratnih in današnjih ljudi je podobnih možu iz Jezusove ponazoritve. Ta mož si je govoril: »Počivaj, jej, pij in uživaj.« (Luk. 12:19; 2. Tim. 3:4) Najpomembnejša sta mu bila počitek in uživanje. Po drugi strani pa Jezus in apostoli v življenju niso bili osredotočeni na to, da bi zadovoljevali svoje želje.

Če bomo imeli uravnovešen pogled na delo in počitek, se bomo lahko osredotočili na dobra dela, ki nas bodo poživila. (Glej odstavek 17.) *

17. Kako lahko izkoristimo čas, ko nismo v posvetni službi?

17 Danes lahko Jezusa posnemamo tako, da časa, ko nismo v službi, ne porabimo samo za počitek, ampak tudi za oznanjevanje in obiskovanje krščanskih shodov. Za nas je to tako zelo pomembno, da naredimo vse, kar lahko, da bi redno sodelovali v teh svetih dejavnostih za Jehova. (Heb. 10:24, 25) Tudi ko smo na dopustu, se še naprej držimo svoje duhovne rutine, tako da redno obiskujemo shode, kjer koli smo, in iščemo priložnosti, da oznanjujemo tistim, ki jih srečamo. (2. Tim. 4:2)

18. Kaj naš kralj Jezus Kristus želi, da delamo?

18 Našemu kralju Jezusu Kristusu smo lahko zelo hvaležni, da je razumen in da nam pomaga imeti uravnovešen pogled na delo in počitek. (Heb. 4:15) Želi, da dobimo počitek, ki ga potrebujemo. Prav tako želi, da marljivo delamo, da bi poskrbeli za svoje fizične potrebe, in da sodelujemo pri delu, ki nas osveži, in sicer pri pridobivanju učencev. V naslednjem članku bomo pregledali vlogo, ki jo ima Jezus pri tem, da nas osvobodi krute oblike sužnjevanja.

PESEM 38: Bog te bo okrepil

^ odst. 5 Sveto pismo nas uči, kako imamo lahko uravnovešen pogled na delo in počitek. Ta članek nam bo s pomočjo tedenskega šabata, ki so se ga morali držati Izraelci, pomagal ugotoviti, kako gledamo na delo in počitek.

^ odst. 10 Učenci so tako zelo spoštovali šabat, da so nehali pripravljati Jezusovo telo za pokop, dokler šabat ni minil. (Luk. 23:55, 56)

^ odst. 55 OPIS SLIKE: Jožef gre na šabat skupaj s svojo družino v sinagogo.

^ odst. 57 OPIS SLIKE: Oče dela, da bi poskrbel za svojo družino. Kljub temu izkoristi čas, ko ni v službi, za teokratične dejavnosti, tudi ko je z družino na dopustu.