Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Milfordska ožina

 DEŽELE IN LJUDJE

Na obisku na Novi Zelandiji

Na obisku na Novi Zelandiji

PRED približno 800 leti so maorska plemena po oceanu preplula na tisoče kilometrov in se ustalila na Novi Zelandiji. Tam so Maori odkrili pokrajino, ki je povsem drugačna od tropskih polinezijskih otokov, ki so jih pustili za sabo. To je bila dežela gora, ledenikov, termalnih izvirov in snega. Okoli pet stoletij kasneje je prišla še ena skupina priseljencev, tokrat iz oddaljene Evrope. Večina današnjih Novozelandcev sprejema tako anglosaško kot tudi polinezijsko kulturo. Skoraj 90 odstotkov prebivalstva živi v mestih. Mesto Wellington velja za najjužnejše glavno mesto na svetu.

Vroči blatni izviri na Severnem otoku

 Ne preseneča, da Nova Zelandija kljub relativni odmaknjenosti zaradi svoje raznolikosti, slikovitosti in osupljive lepote letno privabi do tri milijone turistov.

Srebrna drevesna praprot lahko v višino zraste več kot 10 metrov.

Takaha, ptica neletalka, je do leta 1948 veljala za izumrlo.

Nova Zelandija se ponaša z nenavadno pestrostjo rastlinskega in živalskega sveta, med drugim z največ vrstami ptičev neletalcev na svetu. Tam ima svoj dom tudi tuatara, kuščarju podoben plazilec, ki lahko živi do 100 let! Edini avtohtoni sesalci so nekatere vrste netopirjev in nekateri veliki morski sesalci, denimo kiti in delfini.

Jehovove priče so na Novi Zelandiji dejavni že skoraj 120 let. O Svetem pismu drugim govorijo v vsaj 19 jezikih, med drugim v polinezijskih jezikih, in sicer v niuejščini, rarotongščini, samoanščini in tonganščini.

Maori med petjem in plesom v tradicionalnih oblačilih