Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

 POMOČ ZA DRUŽINE | VZGOJA OTROK

Pomembnost hišnih opravil

Pomembnost hišnih opravil

TEŽAVA

V nekaterih družinah se od otrok pričakuje, da pomagajo pri hišnih opravilih, in otroci se tega lotijo brez pritoževanja. V drugih družinah pa starši od otrok manj pričakujejo in otroci, ki se temu z veseljem podredijo, so manj aktivni.

Raziskovalci ta trend opazijo še zlasti v zahodnih državah, kjer so otroci prej tisti, ki prejemajo, kot pa tisti, ki kaj prispevajo. »Danes so otroci prepuščeni sami sebi, da igrajo videoigre, deskajo po spletu in gledajo televizijo,« opaža neki oče po imenu Steven. »Od njih se zelo malo pričakuje.«

Kaj menite vi? Ali so hišna opravila pomembna tudi za otrokov razvoj, ne le za vzdrževanje doma?

KAJ BI MORALI VEDETI

Nekateri starši otroku neradi nalagajo opravila, še zlasti kadar je ta zelo zaposlen z domačimi nalogami in zunajšolskimi dejavnostmi. Toda razmislite o koristni vlogi hišnih opravil.

Opravljanje hišnih opravil prispeva k otrokovi zrelosti. Otroci, ki pomagajo pri gospodinjskih delih, so ponavadi uspešnejši v šoli, kar ni nič presenetljivega. Sodelovanje pri hišnih opravilih otroku pomaga razviti samozavest, samodisciplino in močno osebnost, kar pa je pri učenju zelo pomembno.

Otroci se z opravljanjem hišnih opravil učijo pomagati drugim. Nekateri opažajo, da je pri tistih otrocih, od katerih se doma pričakuje, da pomagajo, večja verjetnost, da bodo, ko odrastejo, pripravljeni opravljati dela, ki so v javno dobro. To niti ne preseneča, saj se med opravljanjem hišnih opravil učijo dajati potrebe drugih pred lastne. Po drugi strani pa prej omenjeni Steven opaža: »Otroci se, če se od njih nič ne pričakuje, naučijo, da so tu zato, da se jim streže, in tako odrastejo z izkrivljenim pogledom na to, kaj se v življenju pričakuje od njih glede odgovornosti in marljivega dela.«

Opravljanje hišnih opravil spodbuja k enotnosti družine. Otroci ob tem, ko doma pomagajo, ne spoznajo le tega, da so dragoceni člani družine, ampak tudi to, da imajo do družine odgovornost. Tega pa se verjetno ne bodo naučili, če starši dajejo večjo pomembnost zunajšolskim dejavnostim kakor hišnim opravilom. Vprašajte se: Kolikšne koristi je, če se moj otrok naveže na člane nogometne ekipe, odtuji pa se članom svoje družine?

 KAJ LAHKO STORITE

Začnite že pri otrokovih najzgodnejših letih. Nekateri pravijo, da bi morali starši začeti otrokom dajati opravila pri treh letih starosti. Drugi priporočajo, da pri dveh letih ali pa še prej. Dejstvo je, da zelo majhni otroci radi delajo skupaj s svojimi starši in jih posnemajo. (Svetopisemsko načelo: Pregovori 22:6)

Otroku dodelite opravila, primerna njegovi starosti. Triletnik lahko na primer pobere igrače, pobriše, če se kaj polije, ali sortira umazano perilo. Starejši otroci lahko sesajo tla, perejo avtomobil in celo pripravijo kakšen obrok. Ravnajte v skladu z otrokovimi zmožnostmi. Morda boste presenečeni nad tem, kako navdušen bo, ko bo delo opravil.

Poskrbite, da imajo hišna opravila pomembno mesto. To je morda težko, če ima vaš otrok vsak dan veliko domačih nalog. Toda če se mu samo za to, da bi imel boljše ocene, ne dodeli nobenih opravil, »je to znak napačno postavljenih prioritet,« piše v knjigi The Price of Privilege. Kot je bilo že omenjeno, opravljanje hišnih opravil otrokom pomaga, da so boljši učenci. Poleg tega jih to, kar se pri tem naučijo, pripravi na čas, ko bodo sami imeli družino. (Svetopisemsko načelo: Filipljanom 1:10)

Osredinite se na cilj, ne pa na rezultat. Morda bo vaš otrok za kako opravilo porabil več časa, kot bi vi želeli. Mogoče boste tudi opazili, da bi bilo lahko delo bolje opravljeno. Ko se to zgodi, se uprite temu, da bi ga dokončali sami. Vaš cilj ni, da bi bilo delo opravljeno tako dobro, kot bi to opravil odrasel človek, ampak pomagati otroku naučiti se odgovornosti in odkriti veselje, ki ga prinaša delo. (Svetopisemsko načelo: Pridigar 3:22)

Osredinite se na to, kaj je prava nagrada. Nekateri pravijo, da se otrok, če za opravljeno delo dobi plačilo, nauči odgovornosti. Drugi pa pravijo, da se s tem otrokom usmeri pozornost na to, kaj lahko od družine dobijo, namesto na to, kaj lahko zanjo prispevajo. Opozarjajo tudi, da morda otrok, ko bi imel dovolj denarja, ne bi več hotel opravljati hišnih opravil, kar bi bil znak, da je bil namen opravljanja teh opravil zgrešen. Kaj se iz tega naučimo? Če starši otroku dajo kaj denarja, je morda bolje, da mu ga ne dajo kot plačilo za hišna opravila, ki jih je opravil.