Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Alergija na hrano in intoleranca za hrano – v čem se razlikujeta?

Alergija na hrano in intoleranca za hrano – v čem se razlikujeta?

Emily: »Odložila sem vilico in začela sem se počutiti neprijetno. V ustih sem imela srbeč občutek in jezik mi je zatekal. Postajala sem omotična in sem težko dihala. Na rokah in vratu so se mi pojavile rdeče lise. Skušala sem zatreti paniko, vedela pa sem, da moram v bolnišnico – in to hitro!«

ZA VEČINO ljudi je uživanje hrane prijetno doživetje. Vendar pa so nekateri z določeno hrano prisiljeni ravnati kot s »sovražnikom«. Tako kot na začetku omenjena Emily trpijo zaradi alergije na kakšno hrano. Emilyjina huda alergijska reakcija se imenuje anafilaksija in ta je zelo nevarna. K sreči niso vse alergije na hrano tako nevarne.

V zadnjih letih naj bi se število alergij na hrano in intoleranc za hrano povečalo. Vendar pa nekatere raziskave kažejo na to, da je le majhnemu delu tistih, ki mislijo, da so alergični na kako hrano, alergija bila tudi diagnosticirana.

Kaj je alergija na hrano?

Glede na poročilo skupine znanstvenikov pod vodstvom dr. Jennifer J. Schneider Chafen, ki je izšlo v reviji The Journal of the American Medical Association, »za alergijo na hrano ni nobene splošno sprejete definicije«. Vendar pa večina strokovnjakov meni, da alergijske reakcije v glavnem sproži imunski sistem.

Alergijska reakcija na določeno hrano je ponavadi odziv na kako beljakovino v tej hrani. Imunski sistem to beljakovino zmotno prepozna kot škodljivo. Ko ta beljakovina vstopi v telo, lahko imunski sistem, da bi nevtraliziral zaznanega vsiljivca, proizvede protitelesa, znana kot IgE. Ko je tak alergen ponovno zaužit, lahko protitelesa, ki so že bila proizvedena, sprožijo sprostitev kemičnih snovi, tudi histamina.

V normalnih okoliščinah ima histamin koristno vlogo v imunskem sistemu. Vendar pa iz ne povsem jasnih razlogov prisotnost protiteles IgE in posledična sprostitev histamina v ljudeh, ki so preobčutljivi na določeno beljakovino v hrani, sproži alergijsko reakcijo.

To pojasni, zakaj morda nimate očitne alergijske reakcije, ko neko hrano zaužijete prvič, imate pa jo, ko to isto hrano zaužijete naslednjič.

Kaj je intoleranca za hrano?

Intoleranca za hrano je lahko podobno kot alergija na hrano negativen odziv na kako živilo. Vendar intolerance ne sproži imunski sistem (tako kot je to pri alergiji na hrano), ampak je ta odziv prebavnega sistema, torej ne pride do nastanka protiteles. Posameznik ima mogoče predvsem težave pri prebavi, morda zaradi pomanjkanja encimov ali pa zaradi kemičnih snovi v hrani, ki jih je težko prebaviti. Intoleranca za laktozo se na primer pojavi, če črevesje ne proizvaja encimov, potrebnih za prebavo sladkorjev v mlečnih izdelkih.

Ker se pri intoleranci za hrano ne proizvedejo protitelesa, je ta lahko vidna že po prvem zaužitju hrane. Odločilni dejavnik utegne biti količina – majhno količino kake hrane telo morda lahko tolerira, ko pa človek zaužije večjo količino, lahko nastopijo težave. Pri hudi alergiji na hrano pa je to drugače: že najmanjša količina hrane lahko povzroči smrtno nevarno reakcijo.

Kateri so simptomi?

Če ste alergični na kakšno hrano, potem lahko dobite srbečico; izpuščaje; oteklo grlo, oči ali jezik; čutite slabost; bruhate; ali imate drisko. V najslabšem primeru pa lahko pride do znižanja krvnega tlaka, omotice, omedlevice in celo zastoja srca. Anafilaktična reakcija lahko hitro napreduje in utegne biti smrtna.

Pravzaprav bi lahko alergijo povzročila vsaka hrana. Vendar pa najhujše alergije na hrano po navadi povzroči le nekaj živil, in sicer: mleko, jajca, ribe, raki, arašidi, soja, oreščki in pšenica. Alergija se lahko pri človeku razvije v kateri koli starosti. Raziskave odkrivajo, da ima pomembno vlogo pri tem genska zasnova. Tako je verjetneje, da se bo pri otroku razvila alergija, če jo ima eden od staršev ali oba. Nič nenavadnega ni, da otrokom, ko odrastejo, alergije izginejo.

Simptomi intolerance za hrano običajno niso tako zaskrbljujoči, kot so hude alergijske reakcije. Intoleranca za hrano lahko povzroči bolečine v želodcu, napenjanje, vetrove, krče, glavobole, kožne izpuščaje, utrujenost ali pa splošno slabo počutje. Intoleranca je lahko povezana z različnimi živili. Med najpogostejšimi pa so: mlečni izdelki, pšenica, gluten, alkohol in kvas.

Diagnoza in zdravljenje

Če mislite, da imate alergijo na hrano ali intoleranco za hrano, se lahko odločite, da vas pregleda usposobljen zdravstveni strokovnjak. Če bi si diagnozo postavili kar sami in bi se sami odločili, da boste iz svoje prehrane izločili nekatera živila, si lahko škodujete, saj lahko s tem svoje telo nehote prikrajšate za hranila, ki jih potrebuje.

Za hude alergije na hrano ni drugega splošno sprejetega zdravljenja, kot je popolno izogibanje živilom, ki sprožijo alergijo. * Če pa imate blažjo obliko alergije na hrano ali intolerance za hrano, je morda dovolj že to, da nekatera živila uživate redkeje in v manjših količinah. Nekateri posamezniki pa se morajo, kadar jim kaka živila povzročajo težave, teh popolnoma izogibati, vsaj za nekaj časa, odvisno pač kako huda je intoleranca.

Če torej imate alergijo na hrano ali intoleranco za hrano, vam je lahko v tolažbo dejstvo, da so se mnogi naučili nadzorovati to svojo težavo, tako da še vedno uživajo v najrazličnejših hranljivih in okusnih živilih.

^ odst. 19 Pogosto se priporoča, da imajo tisti, ki jih muči huda alergija, pri sebi samoinjektor adrenalina (epinefrina), da si ga v nujnem primeru lahko vbrizgajo. Nekateri zdravstveni strokovnjaki predlagajo, naj otroci z alergijami nosijo kak viden znak, ki lahko učitelje ali vzgojitelje opozori na njihovo težavo.