KAJ PRAVIJO NEKATERI LJUDJE

Jezusa so Rimljani usmrtili tako, da so ga razpeli na križ, narejen iz dveh kosov lesa.

KAJ PRAVI SVETO PISMO

Jezusa so usmrtili tako, da so ga »obesili na les«. (Apostolska dela 5:30, Antonín Chráska) Besedi, s katerima so pisci Svetega pisma opisali pripravo, na kateri je bil usmrčen Jezus, kažeta na en kos lesa, in ne na dva. Kot piše v knjigi Crucifixion in Antiquity, grška beseda staurós pomeni »kol v najširšem pomenu besede. Ni sopomenka za ‚križ‘.« Beseda xýlon, ki je uporabljena v Apostolskih delih 5:30, pa je »enostavno pokončen drog oziroma kol, na katerega so Rimljani pribijali ljudi. Takšnemu načinu usmrtitve so rekli križanje.« a

Sveto pismo način Jezusove usmrtitve povezuje tudi z enim od staroveških izraelskih zakonov. Zakon je določal: »In če kdo naredi greh, zaradi katerega si zasluži smrt, in bo usmrčen ter ga boš obesil na kol, [. . .] je obešenec preklet od Boga.« (5. Mojzesova 21:22, 23) Ta zakon je imel v mislih krščanski apostol Pavel, ko je napisal, da je Jezus postal »prekletstvo namesto nas. Pisano je namreč: ‚Preklet vsak, ki visi na kolu [xýlon].‘« (Galačanom 3:13) S tem je nakazal, da je Jezus umrl na kolu – na enem kosu lesa.

»Na les [so ga] obesili in umorili.« (Apostolska dela 10:39, Antonín Chráska)

KAJ PRAVI SVETO PISMO

Sveto pismo nikjer ne nakazuje na to, da so zgodnji kristjani križ uporabljali kot verski simbol. Pravzaprav so bili Rimljani takratnega časa tisti, ki so obliko križa uporabljali kot simbol svojih bogov. Kakih 300 let po Jezusovi smrti je rimski cesar Konstantin križ sprejel za simbol svoje vojske in od takrat naprej se križ povezuje s »krščansko« cerkvijo.

Ali so Jezusovi učenci pri čaščenju pravega Boga uporabljali križ, kakor so to počeli pogani pri čaščenju svojih bogov? Ne, ravno nasprotno, vedeli so, da Bog že od nekdaj ne odobrava čaščenja, v katerem se uporabljajo »podobe [. . .] kakršne koli oblike«, in da morajo kristjani ubogati zapoved »Bežite od malikovanja«. (5. Mojzesova 4:15–19; 1. Korinčanom 10:14) »Bog je duh«, in človeško oko ga ne more videti. Zato zgodnji kristjani niso uporabljali predmetov in simbolov, ki bi jim pomagali, da bi se počutili bliže Bogu. Raje so ga častili »v duhu«, kar pomeni, da so se pustili voditi nevidnemu svetemu duhu, ter v »resnici«, kar pomeni, da so ga častili skladno z Božjo voljo, ki je odkrita v Svetem pismu. (Janez 4:24)

»Pravi častilci [bodo] častili Očeta v duhu in resnici.« (Janez 4:23)

KAJ PRAVIJO LJUDJE

»Bilo je pravzaprav čisto naravno in logično, da si sredstvo, po katerem je prišla rešitev, zasluži, da se ga posebej spoštuje in časti. [. . .] Kdor časti podobe, časti osebo, ki jo podoba predstavlja.« (New Catholic Encyclopedia)

KAJ PRAVI SVETO PISMO

Kristjani so Jezusovi dolžniki, saj jim njegova smrt omogoča, da so jim odpuščeni grehi, da se približajo Bogu in da prejmejo večno življenje. (Janez 3:16; Hebrejcem 10:19–22) Ni jim naročeno, da naj bi Jezusu spoštovanje do tega darila izkazovali tako, da bi imeli njegove podobe, oziroma tako, da bi le izpovedovali vero vanj. Nenazadnje je »vera, če nima del, mrtva«. (Jakob 2:17) Kristjani morajo svojo vero v Jezusa dokazovati. Kako?

»Sili nas namreč Kristusova ljubezen,« piše v Svetem pismu, »saj smo presodili, da je en človek umrl za vse. [. . .] On je umrl za vse, da tisti, ki živijo, ne bi več živeli zase, temveč za tistega, ki je zanje umrl in je bil obujen.« (2. Korinčanom 5:14, 15) Kristjane Kristusovo izredno dejanje ljubezni žene k temu, da naredijo vse, da ga v svojem življenju posnemajo. Tako Jezusu izkazujejo čast veliko bolj smiselno, kot če bi uporabljali verske simbole.

»Volja mojega Očeta je namreč to, da bi vsak, ki vidi Sina in veruje vanj, imel večno življenje.« (Janez 6:40)