Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

 POT, KI OSREČUJE

Zadovoljstvo in velikodušnost

Zadovoljstvo in velikodušnost

KAKO POGOSTO SLIŠITE, DA SE SREČA IN USPEH MERITA PO IMETJU ALI BOGASTVU? Zaradi takšnega gledišča milijoni delajo dolge, izčrpavajoče ure, da bi zaslužili več denarja. Toda ali denar in gmotne dobrine prinesejo trajno srečo? Kaj kažejo dokazi?

Glede na Journal of Happiness Studies je videti, da potem, ko so zadovoljene naše osnovne potrebe, več zaslužka ne pripomore veliko k izboljšanju naše splošne sreče oziroma našega duševnega ugodja. Denar sam po sebi ni težava. V članku v reviji Monitor on Psychology piše: »Z nezadovoljstvom je povezano prizadevanje za [denar].« Te besede so zelo podobne nasvetu, ki je bil dan pred skoraj 2000 leti in je zapisan v Svetem pismu: »Ljubezen do denarja je namreč korenina najrazličnejših škodljivih reči, in ker so nekateri gojili takšno ljubezen, so [. . .] si zadali mnogo bolečin.« (1. Timoteju 6:10) Kaj lahko te bolečine zajemajo?

ZASKRBLJENOST IN POMANJKANJE SPANCA, KER MORA BITI BOGASTVO ZAŠČITENO. »Delavcu je spanje sladko, bodisi da je jedel malo ali veliko, bogatašu pa njegovo bogastvo ne da spati.« (Pridigar 5:12)

RAZOČARANJE, KO NE PRIDE DO OBLJUBLJENE SREČE. Do tega razočaranja delno pride zato, ker se pohlepa po denarju ne da potešiti. »Kdor ljubi srebro, se srebra nikoli ne nasiti, in kdor ljubi bogastvo, mu dobička ni nikoli dovolj.« (Pridigar 5:10) Poleg tega lahko želja po bogastvu posameznika navede na to, da žrtvuje stvari, ki so pomembne za srečo, kot je dragocen čas, porabljen za družino in prijatelje ali duhovne dejavnosti.

ŽALOST IN NEZADOVOLJSTVO, KO DENAR ALI INVESTICIJE IZGUBIJO VREDNOST ALI PROPADEJO. »Ne trudi se obogateti. Ne zanašaj se na svojo razumnost. Ali svoje oči upiraš v bogastvo, čeprav to nenadoma izgine? Bogastvo si namreč naredi peruti, podobne orljim, in zleti.« (Pregovori 23:4, 5)

 KAJ PRISPEVA K SREČI

ZADOVOLJSTVO. »Na svet namreč nismo prinesli ničesar in tudi odnesti ne moremo ničesar. Če imamo torej hrano, obleko in streho nad glavo, bodimo s tem zadovoljni.« (1. Timoteju 6:7, 8) Zadovoljni ljudje se ne pritožujejo ali godrnjajo. Njihovo stališče jih ščiti pred zavistjo. In ker si ne želijo stvari, ki si jih ne morejo privoščiti, so obvarovani nepotrebnih skrbi in stresa.

VELIKODUŠNOST. »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35) Velikodušni ljudje so veseli, saj uživajo v tem, da osrečujejo druge, čeprav je vse, kar lahko dajo, le nekaj svojega časa in energije. Pogosto pridobijo obilje tega, česar se ne more kupiti z denarjem – ljubezen, spoštovanje in iskrene prijatelje, ki so prav tako velikodušni! (Luka 6:38)

DAJANJE PREDNOSTI LJUDEM, NE PA STVAREM. »Boljša je zelenjavna jed, kjer je ljubezen, kakor pitan bik in z njim sovraštvo.« (Pregovori 15:17) Kaj ta vrstica sporoča? Ljubeči odnosi z drugimi so dragocenejši od materialnih dobrin. In kot bomo videli kasneje, je ljubezen nujno potrebna za srečo.

Sabina iz Južne Amerike je spoznala vrednost svetopisemskih načel. Mož jo je zapustil, zato si je morala močno prizadevati, da je lahko preživljala sebe in svoji hčerki. Opravljala je dve službi in vsak dan vstajala ob štirih zjutraj. Kljub svojemu napornemu urniku se je odločila, da bo preučevala Sveto pismo. Kakšen je bil rezultat?

Njeno finančno stanje se ni kaj dosti spremenilo. Toda njen pogled na življenje se je zelo izboljšal! Tako je na primer okusila srečo, ki izvira iz potešitve duhovnih potreb. (Matej 5:3) Med soverniki je našla prave prijatelje. In ko je o naučenem govorila z drugimi, je okusila srečo, ki izvira iz dajanja.

»Modrost [se] izkazuje pravična po svojih delih.« (Matej 11:19) Zadovoljstvo, velikodušnost in tudi dajanje prednosti ljudem, ne pa stvarem, se na temelju te svetopisemske vrstice resnično izkazujejo za tisto, kar je pravično, oziroma za tisto, kar je prav delati.