Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

 POT, KI OSREČUJE

Odpuščanje

Odpuščanje

»V OTROŠTVU SEM DOMA SLIŠALA VELIKO ŽALJIVK IN KRIČANJA,« pove Patricia. »Nisem se naučila odpuščati. Tudi ko sem že odrasla, sem več dni pestovala zamero, če me je kdo užalil. Zaradi tega nisem mogla spati.« Da, življenje, ki je polno jeze in zamer, ni niti srečno niti zdravo. Tako tudi raziskave pokažejo, da tisti, ki ne odpuščajo, lahko . . .

  • jezi oziroma zagrenjenosti dovolijo, da uniči medsebojne odnose, kar vodi do zapuščenosti in osamljenosti;

  • postanejo hitro užaljeni, zaskrbljeni ali celo zapadejo v hudo depresijo;

  • postanejo tako osredotočeni na krivice, da ne morejo uživati življenja;

  • občutijo krivdo, saj globoko v sebi vedo, da bi morali odpuščati;

  • čutijo večji stres in so bolj izpostavljeni težavam, povezanim z zdravjem, med katere spadajo visok krvni tlak, težave s srcem, artritis in glavoboli. *

KAJ JE ODPUŠČANJE? Odpustiti pomeni, da tistemu, ki nas prizadene, oprostimo ter opustimo jezo, zamero in misel po maščevanju. Ne pomeni, da napačno ravnanje opravičujemo, ga podcenjujemo ali se pretvarjamo, da se ni zgodilo. Odpuščanje je dobro premišljena osebna odločitev, ki odseva ljubezen do miru in gradi oziroma vzdržuje dobre medsebojne odnose.

Odpuščanje prav tako odseva razumevanje. Človek, ki odpušča, razume, da vsi grešimo v besedah in dejanjih. (Rimljanom 3:23) Takšen pogled se vidi tudi v Svetem pismu: »Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte, če ima kdo razlog za pritožbo proti drugemu.« (Kološanom 3:13)

Razumljivo je torej, da je odpuščanje pomemben vidik ljubezni, ki je »popolna vez«. (Kološanom 3:14) Glede na spletno mesto klinike Mayo, odpuščanje vodi do . . .

  •   boljših medsebojnih odnosov, k čemur spadata sočutje in razumevanje do tistega, ki nas je užalil;

  • izboljšanja duševnega in duhovnega zdravja;

  • manj zaskrbljenosti, stresa in sovražnosti;

  • zmanjšanja simptomov depresije.

ODPUSTITE SAMI SEBI. Glede na revijo Disability & Rehabilitation je lahko to, da človek odpusti sam sebi, nekaj najtežjega, pa vendar je to »najpomembnejše za zdravje« – čustveno in fizično. Kaj vam lahko pomaga, da odpustite sami sebi?

  • Od sebe ne pričakujte popolnosti, ampak si priznajte, da – tako kot vsi drugi – delate napake. (Pridigar 7:20)

  • Učite se iz svojih napak, in manj verjetno bo, da jih boste ponovili.

  • Bodite potrpežljivi s seboj; nekatere osebne pomanjkljivosti in slabe navade morda ne izginejo kar čez noč. (Efežanom 4:23, 24)

  • Družite se s prijatelji, ki so spodbudni, pozitivni, prijazni in hkrati tudi iskreni z vami. (Pregovori 13:20)

  • Če koga užalite, prevzemite odgovornost in se hitro opravičite. Ko delate za mir, si pridobite notranji mir. (Matej 5:23, 24)

SVETOPISEMSKA NAČELA ZARES POMAGAJO!

Patricia, ki smo jo omenili na začetku, se je s preučevanjem Svetega pisma naučila odpuščati. »Čutila sem se osvobojeno jeze, ki je zastrupljala moje življenje,« je napisala. »Ne trpim več pa tudi drugim ne povzročam bolečine. Svetopisemska načela so dokaz, da nas Bog ljubi in nam želi najboljše.«

Ron je rekel: »Misli in dejanj drugih nisem mogel nadzirati, lahko pa sem nadziral svoja. Če sem želel občutiti mir, sem moral opustiti zamero. Na mir in zamero sem začel gledati kot na sever in jug. V istem trenutku nisem mogel biti na obeh straneh. Sedaj imam čisto vest.«

^ odst. 8 Viri: Spletni mesti klinike Mayo in zdravstvene ustanove Johns Hopkins ter revija Social Psychiatry and Psychiatric Epidemiology