V INDUSTRIJI – še posebej tam, kjer je prej prevladovalo rutinsko delo in ponavljajoče se naloge – se je razmahnila avtomatizacija. Toda kdaj so se avtomatske naprave, ki se dajo programirati, prvič pojavile? Ali je bilo to šele pred nekaj stoletji med industrijsko revolucijo v Evropi? Morda boste presenečeni, vendar so jih iznašli že veliko prej.

Na začetku obdobja, ki je znano kot zlata doba islamske znanosti (od 8. do približno 13. stoletja n. št.), so učenjaki na Bližnjem vzhodu v arabščino prevedli znanstvena in filozofska besedila, v katerih so se ohranila dela slavnih Grkov, kot so bili Arhimed, Aristotel, Ktezibij, Heron iz Aleksandrije in Filon iz Bizanca. * Ker je imel islamski imperij, ki se je raztezal od Španije preko Severne Afrike in Bližnjega vzhoda do Afganistana, v lasti ta in druga dela, so imeli posamezniki na voljo dovolj znanja, da so lahko izumljali avtomatske naprave.

Donald Hill, strokovnjak za zgodovino tehnologije, pravi, da so lahko te naprave »brez posredovanja človeka delale kar dolgo: več ur, dni ali celo dlje«. Kako to? Inženirji so iznašli učinkovite kontrolne mehanizme, ki so omogočali avtomatizacijo. Te naprave so, zato da so stalno dobivale potrebno energijo, izkoriščale vodo iz rezervoarjev, nameščenih višje od njih. Zmogle so avtomatsko odpirati in zapirati ventile oziroma spreminjati smer, v katero je tekla voda. Uporabljale so tudi odzivne sisteme in imele vgrajene, kakor je to poimenoval Hill, »predhodnike  varnostnih mehanizmov«. V okvirju lahko najdete nekaj primerov.

Trije bratje, ki so poznani pod imenom Banu Musa (kar v arabščini pomeni »sinovi Musa«), so živeli v devetem stoletju v Bagdadu. Izumili so več kot 100 naprav in si pri tem pomagali z deli svojih helenističnih predhodnikov Filona in Herona, pa tudi kitajskih, indijskih in perzijskih inženirjev. Po besedah znanstvenega pisca Ehsana Masooda so bili med temi napravami vodometi, ki so v časovnih presledkih spreminjali smer curkov, ure z vizualnimi učinki in posode, ki so avtomatsko postregle pijačo in se znova napolnile zaradi uporabe domiselne kombinacije plovcev, ventilov in sifonov. Zgodovinar znanosti Jim Al Khalili je napisal, da so sinovi Musa izdelali tudi preproste avtomate v naravni velikosti, na primer dekle, ki je streglo čaj, in flavtista, ki je bil »verjetno prva naprava, ki se je dala programirati«.

Ti avtomatski sistemi so bili zelo podobni sodobnim napravam. Resda so, kot pravi znanstveni pisec Ehsan Masood, »v glavnem delovali s pomočjo vode pod pritiskom, ne pa elektronike, vendar pa so mnogi principi delovanja ostali enaki«.

Leta 1206 je Ibn Al Razas Al Jazari dokončal svoje delo, ki ga včasih prevajajo s Priročnik o umetnosti mehanike v teoriji in praksi. Imenuje se tudi »študija o načrtovanju sistemskih naprav«. Nekateri od Al Jazarijevih tehnoloških dosežkov so daleč prekašali tiste, ki so jih objavili sinovi Musa, njegovi opisi in risbe pa so tako natančni, da lahko današnji inženirji poustvarijo njegove naprave.

V Al Jazarijevi knjigi so ilustracije naprav za dvigovanje vode, vodnih ur, sveč za merjenje časa, dozirnikov vode, glasbenih avtomatov in črpalke, ki je krožno gibanje vodnega kolesa pretvarjala v gibanje bata, ki se je premikal gor in dol in z veliko močjo črpal vodo. Zgodovinarji pripisujejo Al Jazariju zasluge za izdelavo hidravličnih črpalk tri stoletja prej, preden so se enaki osnovni modeli pojavili na Zahodu.

Al Jazari je izdelal tudi zabavne, a hkrati uporabne ure. Ena od njih je prikazana zgoraj. Njena rekonstrukcija stoji v trgovskem središču v Dubaju. Mehanizem, ki meri čas, je pravzaprav preluknjana skleda, ki plava na vodni gladini v rezervoarju v slonovem trebuhu. Skleda se napolni v 30 minutah in nato potone, pri tem pa sproži niz dogodkov, pri katerih odigrajo svojo vlogo tudi vrvi in žoge, ki se spustijo iz »gradu« na slonovem hrbtu. Ko se polurni cikel izteče, skleda z vodo avtomatsko splava na vodno gladino in ves postopek se ponovi. Al Jazari si je zaradi te in drugih avtomatskih naprav, ki mu jih pripisujejo, zaslužil naziv »oče robotike«.

Zgodovina človeške ustvarjalnosti je zares neverjetna! Poleg tega, da je zanimiva, nam pomaga tudi širiti obzorje. V času, ko se mnogi ponašajo z moderno tehnologijo, nas spominja na to, da veliko dolgujemo genialnim in plodovitim umom, ki so živeli pred nami.