Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Sveto pismo, knjiga zanesljivih prerokb – 5. del

Dobra novica za vse ljudi

Sveto pismo, knjiga zanesljivih prerokb – 5. del

Ta osemdelni sklop člankov razpravlja o pozornost vzbujajoči značilnosti Svetega pisma – o prerokbah oziroma napovedih. Ti članki vam bodo pomagali odgovoriti na vprašanje: Ali so svetopisemske prerokbe zgolj delo bistrih ljudi ali pa so navdihnjene od Boga? Vabimo vas, da pretehtate dokaze.

BOŽJE sporočilo, namenjeno ljudem, najdemo na straneh Svetega pisma, in to sporočilo spada med dobre novice. Zato je Jezus Kristus svoj čas in energijo posvetil temu, da je objavljal to »dobro novico o Božjem kraljestvu«. (Luka 4:43) Sveto pismo pokaže, da je to Kraljestvo Božja vlada, ki bo odstranila zatiralske človeške vladavine, vzpostavila mir in odpravila vse vzroke za človeško trpljenje. (Daniel 2:44; Matej 6:9, 10) To je zares dobra novica!

Nedvomno si takšna dobra novica zasluži, da jo sliši čim več ljudi. Vendar je Jezus ob svoji smrti zapustil le peščico sledilcev. Ali naj bi njegovo sporočilo umrlo skupaj z njim? Sveto pismo je napovedalo ravno nasprotno: 1. Dobra novica se bo razširila med narodi. 2. Ohranila se bo kljub močnemu nasprotovanju. 3. Pojavili se bodo lažni oziroma navidezni kristjani, ki bodo mnoge zavedli. Poglejmo si zdaj te prerokbe.

Dobra novica se bo razglasila med vsemi narodi

Prerokbi:

»Med vsemi narodi se mora prej oznaniti dobra novica.« (Marko 13:10) »Dobili pa boste moč, ko bo na vas prišel sveti duh, in boste mi priče v Jeruzalemu pa tudi po vsej Judeji in Samaríji ter do skrajnega konca zemlje.« (Apostolska dela 1:8)

Izpolnitev: Kmalu po Jezusovi smrti leta 33 n. št. so njegovi učenci s sporočilom o Kraljestvu napolnili Jeruzalem in ga nato razširili po vsej Judeji in bližnji Samariji. V naslednjih 15 letih so krščanski misijonarji odšli še v druge dele rimskega imperija. Rečemo lahko, da so do leta 61 n. št. z dobro novico dosegli mnoge oddaljene dele zemlje.

 Kaj pravi zgodovina:

  • Nesvetopisemska besedila iz drugega stoletja pričajo o naglem širjenju prvotnega krščanstva. Rimski zgodovinar Svetonij je napisal, da so se kristjani v Rimu pojavili že leta 49 n. št. Okoli leta 112 n. št. je Plinij mlajši, deželni upravitelj Bitinije (v današnji Turčiji), cesarju Trajanu napisal, da je krščanstvo »kuga«, ki »se ni razširila le v svobodna mesta, temveč tudi v vasi in na posestva«. Neki zgodovinar je potem, ko je pregledal dokaze, sklenil: »V manj kot sto letih po dobi apostolov so v vseh glavnih mestih imperija že imeli prostore za krščansko čaščenje.«
  • Profesor Henry Chadwick je v knjigi The Early Church napisal: »Zdi se, da je pri širjenju cerkve šlo za niz neverjetnih dogodkov. Po vseh normalnih pričakovanjih ni imela prav nobene možnosti za uspeh.«

Dobri novici bodo nasprotovali

Prerokba:

»Izročali vas bodo sodiščem, vas pretepali po sinagogah in vas zaradi mene postavljali pred deželne upravitelje in kralje, njim v pričevanje.« (Marko 13:9)

Izpolnitev: Kristjane so preganjali tako Judje kot Rimljani. Bili so aretirani, zaprti, pretepani in usmrčeni.

Kaj pravi zgodovina:

  • Jožef Flavij, judovski zgodovinar iz prvega stoletja, poroča, da so judovski verski voditelji usmrtili Jezusovega brata Jakoba. V Svetem pismu piše, da je Gamaliel, spoštovani član judovskega vrhovnega sodišča, med sojenjem Jezusovim učencem opozoril druge člane sodišča, naj se brzdajo. (Apostolska dela 5:34–39) Da je Gamaliel res živel, potrjujejo besedila učenjakov, v katerih piše, da je bil širokega uma.
  • Rimski cesarji Neron, Domicijan, Mark Avrelij in Dioklecijan so brutalno preganjali prve kristjane.

  • Zgodovinarji poročajo, da so rimski cesarji pogosto preganjali kristjane; prvi val preganjanja se je začel leta 64 n. št. s cesarjem Neronom. Cesar Trajan in Plinij mlajši sta v pismih, ki sta si jih pisala, razpravljala o tem, kako kaznovati kristjane, ki se niso hoteli odpovedati svoji veri.
  • »Cerkve preganjanje ni prisililo v ilegalo, temveč je imelo ravno nasprotni učinek,« pravi prej omenjeni profesor Chadwick. Ko so kristjani bežali, so sporočilo o Kraljestvu ponesli s seboj na nova področja. (Apostolska dela 8:1) Svoji veri se niso odpovedali, pa čeprav so se jim družina in prijatelji pogosto odrekli. To ni zanemarljivo dejstvo, saj so bili Jezusovi sledilci neizobraženi in preprosti ljudje, ki se niso vpletali v politiko. (Apostolska dela 4:13) Zgodovinarji so si enotni v tem, da »se je evangelij najbolj širil [. . .] med trgovci na drobno in obrtniki«. (The Beginnings of Western Christendom)

Ko učenjaki preučujejo zgodovino prvih kristjanov, se čudijo temu, da je lahko tako neznatna skupina kljub silovitemu nasprotovanju s tolikšno hitrostjo razširila svoje verovanje. Vendar je Jezus te neverjetne dogodke napovedal, še preden so se zgodili. V Svetem pismu pa je bilo tudi napovedano, da bo oznanjevanje za nekaj časa prekinjeno.

 Pojavili se bodo navidezni kristjani

Prerokbi:

»Med vas [bodo prišli] zatiralski volkovi, ki s čredo ne bodo ravnali nič kaj nežno, in izmed vas samih bodo vstali možje, ki bodo govorili popačene nauke, da bi učence potegnili za seboj.« (Apostolska dela 20:29, 30) »Med vami [bodo] lažni učitelji. Ti bodo potihem uvajali razdiralne ločine [. . .] in zato se bo žaljivo govorilo o poti resnice.« (2. Petrovo 2:1, 2)

Izpolnitev: Krščansko občino so izpridili kruti, sleparski in častihlepni posamezniki.

Kaj pravi zgodovina:

  • Pravo krščanstvo so čez čas, še posebej po smrti Jezusovih prvih sledilcev, spridili pomembni možje, ki so bili tudi sami del krščanske občine. Ti so krščanski nauk razvodenili z grško filozofijo. Kmalu se je pojavil duhovniški razred, ki se je začel navzemati blišča političnih voditeljev. Po besedah zgodovinarjev »krščanstvo« takrat, ko je postalo rimska državna vera, ni niti malo več spominjalo na krščansko občino v prvem stoletju.
  • Zgodovina tega ponaredka krščanstva je bila dolga stoletja zaznamovana z nasiljem in lakomnostjo. Duhovniki so, namesto da bi posnemali Jezusa, preganjali tiste, ki so podobno kakor Jezus oznanjevali in si prizadevali objaviti Sveto pismo v jezikih ljudskih množic.

V stoletjih, ko je imelo lažno krščanstvo veliko moč, je bilo videti, kot da je dobra novica zamrla. Vendar je Jezus nakazal, da bo v zadnjih dneh oživela. To obdobje je primerjal z žetvijo, med katero bodo lažni kristjani, ki jih v njegovi ponazoritvi predstavlja ljuljka, ločeni od pravih kristjanov, ki jih predstavlja pšenica. (Matej 13:24–30, 36–43) Takrat naj bi se prerokba, ki govori o oznanjevanju dobre novice, izpolnila v največji meri. (Matej 24:14) To vznemirljivo prerokbo si bomo pogledali v naslednjem članku tega sklopa.