Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Božično drevo – njegov predkrščanski izvor

Božično drevo – njegov predkrščanski izvor

 Božično drevo – njegov predkrščanski izvor

MARSIKJE po svetu je zimzeleno božično drevo dobro znan simbol, povezan s prazniki in trgovskim svetom. Verski izvor tega drevesa sega daleč nazaj v človeško zgodovino.

To je očitno v provinci Bohuslän na zahodni obali Švedske in v bližnji provinci Østfold na Norveškem. Tam so na kakih 5000 mestih odkrili več kot 75.000 v skalo vklesanih podob. Arheologi pravijo, da so bile številne od teh podob narejene nekje med letoma 1800 in 500 pr. n. št. *

Te posebne podobe odkrivajo nekaj o verovanju ljudi, ki so živeli veliko prej, preden se je rodil Jezus iz Nazareta. Na primer, nekateri raziskovalci menijo, da so v preteklosti na področju današnje Švedske in Norveške zimzelena drevesa, kot so denimo smreke, veljala za svete simbole.

Zakaj so ljudje, ki so živeli na teh obalnih področjih visoko na severu, v skale klesali podobe smrek? Nekateri strokovnjaki menijo, da deloma zato, ker so bila ta drevesa v predkrščanski dobi, ko so bile te podobe narejene, sorazmerno redka. Razumljivo je, da jim je bilo drevo, ki je vedno zeleno oziroma »živo«, medtem ko druga drevesa v hladnem vremenu navidez umrejo, nekoliko skrivnostno.

Drevesa so bila v številnih kulturah po svetu simbol življenja, preživetja in nesmrtnosti. To dejstvo morda pomaga tudi pojasniti, zakaj so bile podobe dreves, ki močno spominjajo na zimzelene smreke, vklesane v skale veliko stoletij prej, preden so smreke na področju Bohusläna in Østfolda postale nekaj običajnega.

V knjigi Rock Carvings in the Borderlands, ki je bila izdana v sodelovanju s švedsko Upravo za nacionalno dediščino, piše: »Podobe dreves, vklesanih v skalo, kažejo, da je bilo že v bronasti dobi južno skandinavsko področje versko in kulturno povezano z ozemljem, ki danes spada pod Evropo in večji del Azije. Ljudje, ki so se preživljali s kmetovanjem in živinorejo, so si po svoje prikrajali religijo in kozmologijo. Povečini so častili iste bogove, le da so zanje uporabljali različna imena.«

V brošuri The Rock Carving Tour, ki jo je izdal bohuslänski muzej, je nadalje pojasnjeno: »Tovrstni umetniki niso hoteli prikazovati vsakodnevnega življenja. Menimo, da so bile njihove upodobitve verjetno nekakšne molitve in prošnje, namenjene bogovom.« V brošuri  še piše: »Prepričanja so se vrtela okoli večnega kroga življenja, plodnosti, smrti in ponovnega rojstva.«

V švedski narodni enciklopediji Nationalencyklopedin je opisana edinstvena zbirka simbolične umetnosti, ki je nastala veliko prej, preden je bila v severni Evropi uvedena umetnost pisanja. V njej takole piše: »Močno spolno obarvani prizori kažejo, da je bil v bronasti dobi ljudem na severu pri čaščenju zelo pomemben kult plodnosti.«

Očitno je, da so se običaji, povezani z zimzelenimi drevesi, razširili in ljudje so jih marsikje sprejeli za svoje. Glede božičnega drevesa v Encyclopædii Britannici pravi takole: »Čaščenje drevesa je bilo med poganskimi Evropejci nekaj običajnega in se je ohranilo tudi po tem, ko so se spreobrnili h krščanstvu.« Ohranilo se je v različnih ritualih in običajih, med drugim tudi »v običaju [. . .], da se med zimskimi prazniki postavlja božično drevo pred vhodom v hišo ali vanjo«.

Široka pot, ki je zimzeleno drevo popeljala do današnje priljubljenosti, se je začela tlakovati leta 1841, ko je britanska kraljeva družina za božič okrasila smreko. Danes je božično drevo sprejeto po vsem svetu in povpraševanju po nešteto milijonih naravnih ali umetnih božičnih dreves ni videti konca. Medtem pa skandinavske v skalo vklesane podobe nemo pričajo o tem, da božično drevo ni krščanskega izvora.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 3 Nekatera ta mesta v Bohuslänu so uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

Podobe, vklesane v skalo, kažejo na to, da se je pogansko čaščenje zimzelenih dreves pričelo že v času pred Kristusom.

[Slike na strani 13]

V skalo vklesane podobe dreves v (1) Torsbu, (2) Backi in (3) Lökebergu na Švedskem

[Vir slike]

Courtesy Stiftelsen för dokumentation av Bohusläns hällristningar