Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Katero gledišče je razumnejše?

Katero gledišče je razumnejše?

 Katero gledišče je razumnejše?

NOBEN človek ni bil priča pričetku življenja na zemlji. Niti ni nihče videl, da bi se ena oblika življenja razvila v drugo – na primer plazilec v sesalca. * Zato se moramo zanesti na razpoložljive dokaze, da bi lahko prišli do sklepa glede izvora življenja. In dovoliti moramo, da dokazi govorijo sami zase, ne pa da si jih krojimo po svoje.

Vendar številni ateisti na znanost gledajo v luči materializma oziroma filozofije, ki pravi, da je življenje nastalo zgolj zaradi vpliva materije. »Naša predanost pripada predvsem [. . .] materializmu,« je napisal evolucionist Richard C. Lewontin. »Ta materializem je absoluten, zato si ne moremo dovoliti, da bi Bog obstajal.« Materialisti se zaradi tega oklepajo edine alternative, ki jo imajo – evolucije.

Tudi verni ljudje utegnejo imeti vnaprej ustvarjeno mnenje, ki izkrivlja njihov pogled na znanost. Kot smo že omenili, nekateri kreacionisti zmotno mislijo, da je Bog ustvaril svet v šestih dobesednih dnevih pred kakimi 6000 leti. Zaradi svoje predanosti tej miselnosti skušajo prikrojiti dokaze, da bi ti ustrezali njihovi skrajno dobesedni razlagi Svetega pisma. (Glej okvir  »Kako dolg je ,dan‘?« na strani 9.) Ljudje, ki si tako skrajno razlagajo Sveto pismo in znanost, ostanejo brez zadovoljivih odgovorov, ko skušajo najti dokaze za svoje prepričanje.

Katero gledišče ustreza vsem dejstvom?

Glede izvora zapletenih molekul, ki sestavljajo žive organizme, nekateri evolucionisti verjamejo naslednje:

1. Ključni elementi so se nekako združili in oblikovali osnovne molekule.

 2. Te molekule so se nato med sabo povezale v točno takšna zaporedja, kakršna so potrebna za oblikovanje DNK, RNK ali beljakovin, in so postale sposobne shraniti potrebne informacije za opravljanje nujnih življenjskih nalog.

3. Molekule so nekako oblikovale določena zaporedja, ki so potrebna za delitev. Brez delitve ne more priti do evolucijskega razvoja niti do življenja samega.

Kako so molekule, ki so potrebne za življenje, nastale in si pridobile neverjetne sposobnosti, če ni bilo inteligentnega načrtovalca? Raziskave, ki se opirajo na evolucijski nauk, ne zmorejo priskrbeti ustreznih pojasnil ali zadovoljivih odgovorov na vprašanja o nastanku življenja. Zato tisti, ki zavračajo namenski poseg Stvarnika, pripisujejo božansko moč nerazumnim molekulam in naravnim silam.

Kaj pa kažejo dejstva? Razpoložljivi dokazi nakazujejo, da se molekule ne razvijajo v zapletene življenjske oblike, saj fizikalni zakoni narekujejo, da zapletene stvari – stroji, hiše in celo žive celice – sčasoma propadejo. * Vendar evolucionisti trdijo, da se lahko zgodi ravno nasprotno. Na primer, v knjigi Evolution for Dummies piše, da se je evolucija pojavila zato, ker na zemljo »prihaja ogromno sončne energije in ta energija je tista, ki povečuje zapletenost«.

Nekaj je gotovo: Da se nered spremeni v red, je potrebna energija. Ta je na primer potrebna, da se z zidaki, deskami in žeblji zgradi hiša. Seveda mora biti ta energija skrbno nadzorovana in natančno usmerjena, drugače bo verjetno še pospešila propadanje, tako kot sončna energija in vreme lahko pospešita propadanje stavbe. * Tisti, ki verjamejo v evolucijo, ne znajo zadovoljivo pojasniti, kako  lahko usmerjena energija prispeva k temu, da so stvari bolj kompleksne.

Če pa po drugi strani na življenje in vesolje gledamo kot na delo modrega Stvarnika, ki ima »obilje [. . .] energije«, znamo poleg zapletenosti življenjskih sistemov, po katerih so posredovane informacije, pojasniti tudi precizno nastavljene sile, ki vodijo sámo materijo, od prostranih galaksij do mikroskopskih atomov. * (Izaija 40:26)

Vera v Stvarnika se sklada tudi s sedaj splošno sprejetim mnenjem, da je imelo snovno vesolje svoj začetek. V 1. Mojzesovi 1:1 piše: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.«

Z novimi odkritji je čedalje težje zagovarjati filozofijo materializma, kar je nekatere ateiste navedlo na to, da so znova pretehtali svoja prepričanja. * Nekateri, ki so bili nekdaj ateisti, so prišli do sklepa, da so čudesa vesolja viden dokaz o »nevidnih lastnostih« in »večni moči« našega Stvarnika, Boga Jehova. (Rimljanom 1:20) Ali menite, da bi bilo vredno o tem razmisliti še kaj več? Prav nič ne bi moglo biti pomembnejše od tega. *

[Podčrtne opombe]

^ odst. 2 Čeprav je biolog Ernst Mayr trdno verjel v evolucijo, pa je priznal, da »so fosilne zbirke polne vrzeli«, saj so se nove oblike organizmov pojavile nenadoma.

^ odst. 11 Takšno propadanje je rezultat tega, čemur znanstveniki pravijo drugi zakon termodinamike. Preprosto rečeno, ta zakon pravi, da red že sam po sebi teži k neredu.

^ odst. 12 DNK se lahko spremeni z mutacijami, ki jih med drugim utegnejo povzročiti sevanje in določene kemične snovi. Vendar te ne vodijo v nastanek novih vrst. (Glej članek »Ali je evolucija dejstvo?« v Prebudite se!, september 2006.)

^ odst. 13 Glej knjigo Ali obstaja Stvarnik, ki mu je mar za vas?, ki so jo izdali Jehovove priče.

^ odst. 15 Glej članek »Vzgojen sem bil kot ateist« v Prebudite se!, november 2010.

^ odst. 15 Za dodatne informacije glede vprašanja ustvaritve v primerjavi z evolucijo, prosimo, glej brošuri Ali je bilo življenje ustvarjeno? in Nastanek življenja – pet vprašanj, vrednih razmisleka, ki so ju izdali Jehovove priče.

[Okvir na strani 8]

ALI GREMO LJUDJE NA BOLJŠE ALI NA SLABŠE?

Nekateri znanstveniki so izrazili veliko zaskrbljenost glede tega, da človeški genom zaradi kopičenja mutacij oziroma nepravilnosti v resnici postaja vse slabši. Če je tako, potem to dejstvo spodbija gledišče, da gremo na boljše oziroma se izboljšujemo. Če pa je Bog ustvaril človeški genom, zakaj ima ta genom napake? Sveto pismo nam odkrije nekaj, česar nam znanost ne more – da je človeška nepopolnost posledica greha oziroma neposlušnosti Bogu. »Po enem človeku [Adamu] je na svet prišel greh in po grehu smrt,« piše v Rimljanom 5:12. Dejstvo, da se genom slabša, potemtakem nasprotuje evoluciji, a podpira svetopisemsko poročilo. Ali to pomeni, da se bo genom slabšal v nedogled? Ne! Bog je obljubil, da bo posegel v človeške zadeve in popravil vso škodo, ki sta jo povzročila naša prva starša. Tako je, naš Stvarnik, ne pa slepa evolucija, bo povzročil, da bomo nazadnje imeli popoln genom. (Razodetje 21:3, 4)

[Okvir na strani 9]

 KAKO DOLG JE »DAN«?

V Svetem pismu se beseda »dan« lahko nanaša na različna časovna obdobja. Na primer, v 1. Mojzesovi 2:4 je celotno obdobje ustvarjanja, ki je trajalo šest »dni«, opisano kot »dan, ko je Bog Jehova naredil zemljo in nebo«. Vsak dan je očitno zajemal precej dolgo obdobje. Zanimivo je to, da Sveto pismo izrecno omenja konec vsakega od šestih »dni«, ne omenja pa konca sedmega dne. Zakaj ne? Zato, ker ta dan še vedno traja. (1. Mojzesova 2:3; Hebrejcem 4:4–6, 11)

[Slika na strani 8]

Stvari brez vzdrževanja sčasoma propadejo.

[Slika na straneh 8, 9]

Vesolje odseva Božje lastnosti, med drugim tudi moč.