Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ribarjenje s ptičje perspektive

Ribarjenje s ptičje perspektive

 Ribarjenje s ptičje perspektive

RIBIČI, najsibo da gre za ljudi ali ptice, morajo rešiti tri osnovne probleme: 1. najti ribo, 2. se ji približati in 3. jo ujeti.

Zgodnji egipčanski ribiči so bili znani po tem, da so si pri ribolovu pomagali s harpuno, s katero so nabodli ribo. Ti ribiči so uporabljali iste metode, s kakršnimi so nekatere vrste čapelj lovile že veliko prej, preden so se na ribiškem prizorišču pojavili človeški tekmeci.

Siva čaplja, ki domuje na Nilovi delti v Egiptu, ribe lovi s svojim kot kopje ostrim kljunom. Nanj lahko nabode celo dve ribi naenkrat, dnevno pa utegne pojesti več kot pol kilograma rib. Za čapljo lahko rečemo, da po pretkanosti prekaša človeške ribiče.

Čaplje so na splošno strokovnjakinje za to, da svoj plen zalezujejo in ga nato sunkovito ujamejo. Počasi bredejo po plitvi vodi ali pa popolnoma nepremično stojijo v pripravljenosti, da s kljunom nabodejo žrtev. Ko ta priplava v neposredno bližino, poženejo glavo v vodo in jo ujamejo. Za uspešen ribolov je ponavadi ključna potrpežljivost.

Ribarjenje z vabo

Glede na knjigo The Life of Birds progaste zelene čaplje na Japonskem očitno posnemajo ljudi, ki s kruhom hranijo ribe v okrasnih jezerih. Te bistroumne ptice s koščki kruha privabljajo ribe, da priplavajo bliže k njim in jih tako lažje ujamejo.

Vabe s kruhom se okoriščajo tudi velike bele čaplje na otokih Karibskega morja. Ribe lovijo tudi brez kakršne koli vabe, saj si pomagajo s svojimi rumenimi nogami. Medtem ko v plitvini na eni nogi stojijo, pa z drugo zamahujejo po vodi, tako da pritegnejo pozornost radovednih rib.

Metoda »zgrabi in pojdi«

Ptice imajo različne metode ribarjenja. Ribji orli so nemara najuspešnejši z metodo »zgrabi in pojdi«. Krožijo nad vodo in oprezajo  za ribo, ki plava blizu površja. Ko jo zagledajo, s priprtimi perutmi šinejo strmo navzdol proti vodi, po potrebi prilagodijo smer letenja, nato pa s kremplji zgrabijo plen. Ta metoda od ptic terja izvrstno časovno koordinacijo in oster vid.

Afriški jezerec včasih ugotovi, da je riba, ki jo je ulovil s kremplji, pretežka, da bi jo dvignil, saj lahko tehta tudi do tri kilograme! Kako ukrepa? Naravoslovci so opazili, da nekateri to zagato rešijo tako, da s krili odveslajo do obale!

Do kosila s potapljanjem

Tudi strmoglavci se z višine poženejo za ribo, vendar pri tem švignejo z glavo naravnost v vodo. Manjše skupine teh ptic oprezajo za jato rib, ki plava blizu površja. Z višine je videti, kakor da te srebrnkaste ribe spreminjajo barvo morja s temno modre na bledo zeleno. Ta izdajalska zelenkasta zaplata požene strmoglavce na lov.

Ko strmoglavci zagledajo jato rib, kot izstreljene puščice planejo v vodo s hitrostjo do skoraj sto kilometrov na uro. Pri tem ustvarijo spektakel, ki bi ga lahko primerjali z olimpijskim tekmovanjem v skoku v vodo. Druge jate ptic kmalu opazijo, kaj se dogaja, zato prihitijo na pojedino.

Strmoglavci v nasprotju s čapljami ribe ne nabodejo na kljun, ko z glavo strmoglavijo v vodo. Sila, s katero pridrvijo pod površje, jih požene kar nekaj metrov globoko. Nato začnejo plavati proti površju, med potjo lovijo ribe in jih cele pogoltnejo.

Spretni ribiči so tudi čigre, toda te krožijo nad vodo in lovijo žrtve s precej manjše razdalje. V knjigi Handbook of the Birds of the World je pojasnjeno, da se ne zaženejo proti vodi v strmem letu kot strmoglavci, temveč se zanašajo na svoje »vešče, elegantno in lahkotno letenje«. Ko se spustijo nad vodo, zgrabijo ribo, ki je tik pod gladino. Le občasno se na kratko potopijo, da ujamejo plen.

Skupinsko ribarjenje

Pelikani so morda zaradi svojega velikega kljuna videti nerodni, vendar so še kako spretni letalci in ribiči. Rjavi pelikani se običajno poženejo v vodo po svoje kosilo, včasih pa kakšno ribo izmaknejo krajevnim ribičem, medtem ko ti vlečejo svoje mreže. Toda pelikani najbolj blestijo v skupinskem ribarjenju.

Pelikani so po naravi družabne ptice. Zanje je značilno, da znajo pri lovljenju rib odlično združiti svoje moči. Običajno se kak ducat teh ptic spusti na vodo in oblikuje polkrog. Nato med počasnim plavanjem jato rib odženejo v prikladno plitvino, nakar vsi skupaj razprejo krila in sočasno potopijo glavo v vodo ter ribe ujamejo v svoj kljun.

Podobno kot človeški ribiči tudi ptice seveda niso vedno uspešne pri ribarjenju, toda na splošno so daleč uspešnejše od svojih človeških tekmecev.

[Slika na strani 12]

Afriški jezerec

[Vir slike]

Photolibrary

[Slika na strani 12]

Siva čaplja

[Slika na strani 13]

Strmoglavci

[Slika na strani 13]

Navadna čigra

[Slika na strani 13]

Očalasta pelikana