Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

 Pogled v svet

»Za ženske, ki živijo v revnih državah, je 300-krat več možnosti, da bodo med nosečnostjo ali porodom umrle, kot pa če bi živele v bogatih državah.« (BUSINESSWORLD, FILIPINI)

Glede na neko anketo, ki je bila opravljena v Nemčiji, 40 odstotkov 11- do 15-letnikov ne ve, da sonce vzhaja na vzhodu; 60 odstotkov pa jih ne ve, da med eno in drugo polno luno minejo štirje tedni. (WELT ONLINE, NEMČIJA)

Arheologi so v starodavnem mestu Gat našli filistejski tempelj. Ta zgradba, ki je stala na dveh osrednjih stebrih, spominja na svetopisemsko pripoved o Samsomu, ki se je oprl ob takšna stebra in s tem povzročil, da se je tempelj zrušil. (THE JERUSALEM POST, IZRAEL)

Uvažanje azijskih nevest

»Azijci iz bogatih držav, kot sta Japonska in Južna Koreja, si vse pogosteje iščejo neveste v revnejših [azijskih državah], kot sta Vietnam in Filipini,« piše v filipinskem spletnem časopisu BusinessWorld. Med letoma 1995 in 2006 se je število Japoncev, ki so se poročili s tujko, povečalo za 73 odstotkov. Zakaj? »Finančno neodvisne domačinke postajajo izbirčne,« piše v poročilu, in niso preveč navdušene nad poroko. Po drugi strani pa so se ženske iz revnejših držav pripravljene poročiti celo z moškim iz delavskega razreda v bogatejših državah, ker se jim s tem »odpira upanje na boljše življenje«.

Izpopolnjena nezvestoba?

Neka kontroverzna spletna stran za zmenke, ki deluje v petih državah, oglašuje svoje storitve z geslom: »Življenje je kratko. Privošči si afero.« Ta spletna stran po besedah njenega ustanovitelja ne navaja ljudi na to, da bi hoteli biti nezvesti svojemu partnerju, saj so njeni člani »že prišli do te odločitve«. »Večina problemov, povezanih z nezvestobo, nastane zaradi tega, ker drugi izvedo zanjo. Ljudem, ki hočejo imeti afero, omogočimo, da to storijo diskretno,« pravi ustanovitelj. »Nismo izumili nezvestobe – smo jo samo izpopolnili.« Ta spletna stran se trenutno ponaša s približno 6,4 milijona člani.

Rojeni za ples?

»Ljudje imamo edinstveno sposobnost, da svoje gibe koordiniramo z zunanjimi zvočnimi dražljaji – na primer, ko zaslišimo glasbo, pričnemo topotati z nogo oziroma plesati,« piše v poročilu, ki so ga objavili raziskovalci z univerz York v Veliki Britaniji in Jyväskylä na Finskem. Raziskovalci so ugotovili, da se otroci, še preden se naučijo govoriti, odzivajo na ritem glasbe in se skušajo spontano gibati po taktu. Bolj ko so pri tem uspešni, dlje se smejijo. To kaže, da smisel za ritem in želja po gibanju, ko slišimo glasbo, nista nekaj, kar se naučimo, temveč nekaj, kar je prirojeno.