Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Obrnjena mrežnica

Obrnjena mrežnica

 Plod ustvaritve?

Obrnjena mrežnica

● Del človeškega očesa je mrežnica – membrana s približno 120 milijoni celic, ki se imenujejo fotoreceptorji. Njihova naloga je vpijati svetlobne žarke in jih spreminjati v električne signale. Naši možgani te signale pretvorijo v vidne podobe. Evolucionisti trdijo, da je to, kje v očeh vretenčarjev leži mrežnica, dokaz, da oko ni imelo načrtovalca.

Razmislite: Mrežnica vretenčarjev je obrnjena, kar pomeni, da so fotoreceptorji na skrajnem zadnjem delu mrežnice. Da lahko svetloba pride do njih, mora potovati skozi več plasti celic. Po besedah evolucijskega biologa Kennetha Millerja »ta zasnova razprši svetlobo, zato naš vid ni tako oster, kot bi lahko bil«.

Evolucionisti zato trdijo, da je obrnjena mrežnica dokaz slabe načrtnosti – pravzaprav nikakršne načrtnosti. Neki znanstvenik jo je celo opisal kot »funkcionalno neumno, narobe obrnjeno postavitev«. Toda nadaljnje raziskave so odkrile, da so fotoreceptorji obrnjene mrežnice ravno prav nameščeni zraven pigmentnega epitelija – plasti celic, v kateri so kisik in hranila, ki so ključni za oster vid. »Če bi tkivo pigmentnega epitelija ležalo na začetku mrežnice, bi bil vid hudo prizadet,« sta napisala biolog Jerry Bergman in okulist Joseph Calkins.

Obrnjena mrežnica je še posebej koristna za vretenčarje z majhnimi očmi. Profesor Ronald Kröger z Univerze v Lundu na Švedskem pravi: »Med očesno lečo in fotoreceptorji mora biti za to, da je slika ostra, določena razdalja. Pri vretenčarjih je ta medprostor poln živčnih celic, kar pomeni, da je prostorsko zelo dobro izkoriščen.«

Poleg tega so v mrežnici živčne celice tesno skupaj in blizu fotoreceptorjev, zato je analiza vidnih informacij hitra in zanesljiva.

Kaj menite? Ali je obrnjena mrežnica slabo zasnovana in je nastala po naključju ali pa je bila ustvarjena?

[Shema na strani 15]

(Lega besedila – glej publikacijo)

fotoreceptorji

svetloba

pigmentni epitelij

svetloba

mrežnica

vidni živec