Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali sem pripravljen oditi od doma?

Ali sem pripravljen oditi od doma?

 Mladi vprašujejo:

Ali sem pripravljen oditi od doma?

»Včasih se mi zdi, da ljudje mislijo slabo o meni, ker pri 19-ih še vedno živim pri starših; kakor da ne bom odrasla, dokler ne bom živela v svojem stanovanju.«(Katie) *

»Stara sem skoraj 20 let in ni mi všeč, da imam zelo malo besede pri tem, kako živim. Razmišljam o tem, da bi odšla od doma, ker sem že sita, da se starši ne menijo za moje želje in pravijo, da oni že vedo, kaj je najboljše zame.«(Fiona)

VELIKO prej, preden si pripravljen zapustiti dom, se ti morda pojavi želja po neodvisnosti. To je normalno. Navsezadnje je bil Božji prvotni namen za mlade ta, da odrastejo ter sčasoma zapustijo očeta in mamo ter si ustvarijo svojo družino. (1. Mojzesova 2:23, 24; Marko 10:7, 8) Toda ali to, da hrepeniš po več svobode, pomeni, da je čas, da se odseliš? Morda. Kako pa lahko veš, kdaj si zares pripravljen oditi od doma? Razmisli o treh pomembnih vprašanjih, na katera si moraš odgovoriti. Prvo se glasi . . .

Kakšni so moji motivi?

Da bi lažje ugotovil, zakaj se želiš odseliti, si oglej seznam v nadaljevanju. Razloge oštevilči po vrstnem redu glede na pomembnost.

________ Ubežati problemom doma

________ Imeti več svobode

________ Pridobiti spoštovanje prijateljev

________ Pomagati prijatelju, ki potrebuje sostanovalca

________ Opravljati prostovoljno delo v kakšnem drugem kraju

________ Pridobiti izkušnje

________ Staršem olajšati finančno breme

________ Drugo ․․․․․

Nobeden od teh razlogov ni nujno slab. Toda motiv, zakaj želiš oditi, lahko zelo vpliva na to, kako srečen boš, ko enkrat ne boš več živel s starši. Na primer, če želiš stran samo zato, da bi ubežal problemom doma ali da bi imel več svobode, te verjetno čaka mrzel tuš!

Danielle, ki je pri svojih 20-ih za nekaj časa odšla od doma, se je veliko naučila iz te izkušnje. Takole pravi: »Vsi moramo živeti s kakšnimi omejitvami. Ko ne živiš več pri starših, te delovni urnik ali pa pomanjkanje finančnih sredstev omejuje pri tem, kar lahko narediš.«  Carmen, ki se je za šest mesecev preselila v drugo državo, pripoveduje: »Všeč mi je bilo to, kar sem doživela, toda pogosto se mi je zdelo, da sploh nimam prostega časa! Čakala so me običajna gospodinjska opravila – čiščenje stanovanja, kakšna popravila, odstranjevanje plevela, pranje perila, drgnjenje tal in tako naprej.«

To, da se odseliš od doma, ti res lahko omogoči več svobode, in morda te tvoji prijatelji zaradi tega bolj spoštujejo. Ampak ti si tisti, ki boš moral plačevati račune, pripravljati hrano, čistiti dom ter si zapolniti ure, ko okoli tebe ne bo prijateljev in družine. Zato ne dovoli, da bi zaradi drugih sprejel prenagljeno odločitev. (Pregovori 29:20) Tudi če imaš upravičene razloge, da odideš od doma, potrebuješ več kot le dobre namene. Znati moraš skrbeti sam zase – kar vodi do drugega vprašanja . . .

Ali sem pripravljen?

To, da se odseliš, je podobno pohodništvu po divjini. Ali bi se podal na kaj takega, če ne bi znal postaviti šotora, zakuriti ognja, pripraviti hrane ali brati zemljevida? Verjetno ne! Vendar mnogi mladi odidejo od doma s kaj malo znanja o tem, kako skrbeti za svoje gospodinjstvo.

Modri kralj Salomon je rekel, da »ostroumni [. . .] pazi na svoje korake«. (Pregovori 14:15) Da bi lažje razmislil, ali si pripravljen za ta korak, preglej naslednje točke. S označi, kaj že znaš, s X pa to, na čem še moraš delati.

◯ Razpolaganje z denarjem »Nikoli mi ni bilo treba nič plačevati,« pravi 19-letna Serena. »Bojim se oditi od doma in sama razpolagati s svojim denarjem.« Kako se lahko ti naučiš razpolagati z denarjem?

Neki svetopisemski pregovor pravi: »Moder človek bo poslušal in se naučil še več.« (Pregovori 1:5) Zakaj ne bi staršev vprašal, približno koliko denarja bi mesečno potreboval za najemnino ali posojilo, hrano, vzdrževanje avtomobila ali druge stroške prevoza? Nato jih prosi, naj te naučijo narediti proračun in plačevati račune. Zakaj je pomembno, da se naučiš pametno razpolagati z denarjem? Dvajsetletni Kevin pravi: »Ko se enkrat postaviš na lastne noge, je veliko nepričakovanih stroškov. Če nisi previden, se lahko zgodi, da se boš z delom do skrajnosti izčrpal, zato da bi poravnal dolgove.«

Ali želiš poskusiti, kako je v resnici? Če imaš službo, nekaj časa dajaj staršem celoten znesek, ki je potreben za vsakomesečno kritje tvojih stroškov hrane, bivanja in drugega. Če ne moreš oziroma nisi pripravljen plačevati svojih stroškov, ko si doma, boš bolj slabo pripravljen na samostojno življenje. (2. Tesaloničanom 3:10, 12)

◯ Opravljanje gospodinjskih del Sedemnajstletni Brian pravi, da se najbolj boji odseliti zato, ker bi si moral sam prati perilo. Kako  veš, ali si pripravljen sam skrbeti zase? Dvajsetletni Aron priporoča naslednje: »En teden skušaj živeti tako, kot da bi živel sam. Jej samo tisto hrano, ki jo sam pripraviš in si jo v trgovini sam kupiš s svojim denarjem. Nosi oblačila, ki jih sam opereš in zlikaš. Sam počisti stanovanje. In tja, kamor moraš priti, skušaj priti sam, ne da bi kdo prišel pote oziroma te tja zapeljal.« Če boš ravnal po tem nasvetu, boš prvič, pridobil dragocene spretnosti, in drugič, bolj cenil delo, ki ga opravljajo tvoji starši.

◯ Shajanje z drugimi Ali se dobro razumeš s starši ter brati in sestrami? Če ne, mogoče meniš, da ti bo lažje, ko boš živel skupaj s kakšnim prijateljem. Morda res. Toda razmisli, kaj pravi 18-letna Eve: »Dve moji prijateljici sta se preselili v skupno stanovanje. Pred tem sta bili najboljši prijateljici, toda enostavno nista mogli živeti skupaj. Ena je bila redoljubna, druga pa bolj malomarna. Ena je bila duhovno naravnana, druga pa niti ne. Enostavno ni šlo!«

Osemnajstletna Erin želi oditi od doma, vendar pravi: »Ko živiš doma, se lahko veliko naučiš, kako shajati z drugimi. Naučiš se, kako reševati težave in sklepati kompromise. Opazila sem, da se tisti, ki gredo od doma zato, da bi se ognili nesporazumom s starši, naučijo bežati pred spori, ne pa jih reševati.«

◯ Osebna duhovna rutina Nekateri se odselijo z namenom, da bi se ognili verski rutini svojih staršev. Drugi so odločeni imeti dober program osebnega preučevanja Svetega pisma in drugih dejavnosti, ki so povezane s čaščenjem Boga, a kmalu podležejo slabim navadam. Kaj lahko narediš, da ne bi doživel »brodoloma svoje vere«? (1. Timoteju 1:19)

Nikar slepo ne privzemi verskega prepričanja svojih staršev. Bog Jehova hoče, da si vsak sam gradi svojo vero. (Rimljanom 12:1, 2) Zato si pridobi dobro rutino osebnega preučevanja Svetega pisma in drugih dejavnosti, ki so povezane s čaščenjem Boga, in se je drži. Zakaj si ne bi na koledar zapisal urnika duhovnih dejavnosti in spremljal, ali se ga lahko en mesec držiš brez spodbujanja svojih staršev?

In nazadnje moraš razmisliti še o tretjem vprašanju, ki se glasi . . .

Kaj je moj cilj?

Nekateri, ki se odselijo, bežijo pred težavami ali pa se hočejo osvoboditi starševske avtoritete. Osredinjajo se na to, kar zapuščajo, ne pa na to, v kar se spuščajo. Toda takšno ravnanje je tako nerazumno, kot če bi skušal voziti s pogledom, uprtim v vzvratno ogledalo. Ko je voznik osredinjen na to, od česar se oddaljuje, ne vidi tega, kar ima pred sabo. Pouk? Da bi bil uspešen, ne usmeri svoje pozornosti le na to, da se odseliš od doma, temveč imej oči uprte v kakšen koristen cilj.

Nekateri mladi med Jehovovimi pričami se odselijo zato, da bi oznanjevali na oddaljenih področjih v svoji deželi ali celo kje v tujini. Drugi to naredijo zato, ker želijo pomagati pri  gradnji prostorov za čaščenje ali pa delati v katerem od podružničnih uradov Jehovovih prič. Spet drugi pa menijo, da bi morali pred poroko nekaj časa živeti sami. *

Na črto napiši cilj, ki bi ga rad dosegel s tem, da se odseliš od doma. ․․․․․

Včasih se lahko zgodi, da kdo sicer dolgo živi doma, a ne doseže zrelosti in si ne pridobi spretnosti, ki so potrebne za samostojno življenje. Kljub temu tebi ni treba hiteti z odločitvijo. Temeljito razmisli. »Načrti marljivega vedno prinašajo korist,« piše v nekem svetopisemskem pregovoru, »kdor je zaletav, pa vedno drvi v pomanjkanje.« (Pregovori 21:5) Poslušaj nasvete svojih staršev. (Pregovori 23:22) O tem tudi moli. In ko se boš odločal, imej v mislih svetopisemska načela, o katerih smo pravkar razpravljali.

Najpomembnejše vprašanje ni »Ali sem pripravljen oditi od doma?«, temveč »Ali sem pripravljen skrbeti za svoje gospodinjstvo?«. Če lahko na drugo vprašanje odgovoriš pritrdilno, potem je morda čas, da se postaviš na svoje noge.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 3 Nekatera imena v tem članku so spremenjena.

^ odst. 33 V nekaterih kulturah je navada, da otrok, še zlasti hčerka, do poroke živi pri starših. V Svetem pismu glede tega ni nobenega določnega nasveta.

V RAZMISLEK

● Kako ti lahko koristi to, da še nekaj časa živiš pri starših, četudi imate težave?

● Kaj lahko delaš medtem, ko živiš doma, da bo to koristilo tvoji družini, tebe pa pripravilo na to, da boš znal skrbeti za svoje gospodinjstvo?

[Okvir/slike na strani 11]

KAJ PRAVIJO TVOJI VRSTNIKI

»Ko ti starši naložijo kakšno odgovornost – takšno, ki bi jo imel, če bi živel sam – potem se z življenjem doma varno učiš, kako kasneje živeti samostojno.«

»Normalno je, da želiš biti samostojen. Toda če je tvoj motiv za selitev le to, da bi ubežal pravilom, potem to kaže, da v resnici še nisi pripravljen, da greš.«

[Slike]

Sarah

Aron

[Okvir na strani 13]

ZA STARŠE

Serena, ki smo jo že omenili v članku, se boji oditi od doma. Kaj je eden od razlogov? Pravi: »Tudi kadar želim kaj kupiti s svojim denarjem, mi očka tega ne dovoli. Pravi, da je to njegova naloga. Zato je že sama misel na to, da bi morala plačevati svoje račune, strašna.« Serenin oče prav gotovo nima slabega namena, vendar ali menite, da s tem pomaga svoji hčerki, da se pripravi na vodenje lastnega gospodinjstva? (Pregovori 31:10, 18, 27)

Ali ste do svojih otrok preveč zaščitniški in so zaradi tega nepripravljeni na samostojno življenje? Kako lahko to ugotovite? Razmislite o štirih področjih, ki smo jih omenili v članku, toda z zornega kota staršev.

Razpolaganje z denarjem. Ali vaši starejši otroci znajo izpolniti obrazec za davčno napoved oziroma ali vedo, kaj morajo narediti, da bi upoštevali lokalne zakone o davkih? (Rimljanom 13:7) Ali bi znali odgovorno ravnati s posojilom? (Pregovori 22:7) Ali znajo narediti proračun svojih prejemkov in se po njem tudi ravnati? (Luka 14:28–30) Ali so že občutili veselje, ko so s svojim denarjem kaj kupili? Ali so občutili še večje veselje, ko so svoj čas in sredstva namenili temu, da bi pomagali drugim? (Apostolska dela 20:35)

Opravljanje gospodinjskih del. Ali vaše hčere in sinovi znajo kuhati? Ali ste jih naučili prati in likati oblačila? Če vozijo avtomobil, ali znajo varno poskrbeti za osnovno vzdrževanje, kot so menjava varovalk, olja ali prazne pnevmatike?

Shajanje z drugimi. Ali takrat, ko med vašimi otroci pride do spora, vedno prevzamete vlogo sodnika, ki odloča o končni rešitvi problema? Ali ste jih naučili, kako naj poiščejo mirno rešitev problema in vam nato poročajo o odločitvi? (Matej 5:23–25)

Osebna duhovna rutina. Ali učite svoje otroke, v kaj naj verjamejo, ali pa jim svoje prepričanje vsiljujete? (2. Timoteju 3:14, 15) Ali jih, namesto tega, da jim vedno odgovarjate na njihova verska in moralna vprašanja, raje učite razvijati »premišljenost« in šolate njihovo »zmožnost zaznavanja, da razlikujejo med pravilnim in napačnim«? (Pregovori 1:4; Hebrejcem 5:14) Ali ste zadovoljni s tem, kakšen zgled osebnega preučevanja Svetega pisma dajete svojim otrokom?

Ni dvoma, da poučevanje otrok o vsem tem zahteva čas in precej truda. Vendar se je za dobre rezultate, ki se pokažejo po grenko-sladkem dnevu slovesa, vredno potruditi.

[Slika na strani 12]

To, da se odseliš od doma, je podobno pohodništvu po divjini – preden se odpraviš na pot, se moraš naučiti, kako preživeti.