Kanu – kanadsko »popolno prevozno sredstvo«

FRANCOSKI raziskovalec Samuel de Champlain je prečkal Atlantski ocean in nato po Reki svetega Lovrenca priplul v današnjo Kanado. Kmalu je pri Montrealu naletel na veliko oviro: brzice Lachine. Leta 1603 je v svoj dnevnik zapisal, da je bil kakršen koli trud, da bi se s svojimi ladjami varno spustil po brzicah, zaman. Zaradi neprehodnega gozda je bilo tudi pešačenje nemogoče. Kako so torej Champlain in njegovi možje nadaljevali svojo pot?

Posnemali so zgled domorodcev in uporabili kanuje. »S kanuji,« je napisal Champlain, »lahko človek svobodno in hitro potuje po deželi, tako po majhnih kot tudi velikih rekah.«

»Popolno prevozno sredstvo«

Kanadska jezera in reke so bile odlične prevozne poti, kanu pa je veljal za popolno prevozno sredstvo. Z njim so ameriški domačini lahko raziskovali, lovili in prevažali dobrine. Seveda so se kanuji razlikovali po obliki in načinu izdelave, odvisno od tega, za kaj so jih uporabljali in iz česa so jih izdelovali. Na primer, ljudje z zahodne obale Kanade so izdelovali kanuje tako, da so jih izdolbli iz debla orjaškega kleka. Izdolbeno deblo so nato napolnili z vodo in vročim kamenjem. To je zmehčalo les, tako da so ga lahko primerno  oblikovali. Nekateri od teh kanujev so lahko nosili težo do dveh ton. Ker so bili na morju hitri in varni, so lahko z njimi šli na lov za velikimi morskimi sesalci, tudi kiti.

Verjetno je najbolj znan severnoameriški kanu tisti iz brezovega lubja. Slednje je pretežno zaradi snovi, ki se imenuje betulinol, trpežno in ne prepušča vode. Je tudi izjemno prožno in čvrsto. Izdelovalec kanujev David Gidmark pojasnjuje: »Kanu iz brezovega lubja se lahko varno spusti po brzicah, ki bi sicer poškodovale kanu iz lesa in platna.«

Materiali, ki so se še uporabljali pri izdelavi tovrstnih kanujev, so bili tudi brezovina, cedrovina, korenine jelke in drevesna smola. Ker so bili vsi ti materiali vzeti iz gozda, je bilo popravilo kanujev precej enostavno. Poleg tega so bila ta plovila sorazmerno lahka, zato jih ni bilo težko nesti, kadar se je bilo treba izogniti nevarnim brzicam in drugim oviram. Prav tako so bila okolju prijazna. Ko so kanu zavrgli, je enostavno razpadel, tako kot podrto drevo.

Načini izdelave so bili neverjetni. Neki moški iz 19. stoletja je napisal, da domorodci »niso uporabljali žebljev in vijakov, ampak so vse zašili in zvezali. [. . .] Šivi in vozli so bili tako pravilni, trdni in umetelni, da si človek ni mogel želeti česa boljšega.«

Pred dobo železnic je bil kanu najhitrejše in najzanesljivejše prevozno sredstvo v večjem delu Kanade. Celo po uvedbi železnic potovanje s kanujem ni kar takoj zastarelo, saj so ljudje pogosto potovali tako z vlakom kot s kanujem.

Kanuji so bili tako pomemben del življenja severnoameriških domorodcev, da so vplivali tako na njihovo kulturo kot na verovanje. Na primer, glede na nekatere legende so ljudje vesoljni potop preživeli v kanujih, ne pa v svetopisemski barki.

Vožnja s kanuji danes

Danes je v Kanadi vožnja s kanuji še vedno priljubljena, vendar bolj kot vrsta rekreacije. Na žalost je primernih dreves za izdelavo dobrih kanujev iz brezovega lubja čedalje manj. Drugi, lažje dostopni materiali so aluminij, platno, les in steklena vlakna.

Slaven kanuist Bill Mason je razložil še en vidik vožnje s kanuji, ko je rekel: »Vožnja s kanujem po starodavnih vodnih poteh je dober način, da znova odkrijemo svojo vez z naravo in Stvarnikom, ki je vse ustvaril že dolgo nazaj.« Mnogi bi se z vsem srcem strinjali!

[Okvir/slika na strani 11]

KAJAK

Inuiti živijo na področju Kanade, kjer ni gozdov. Vendar jim to ni preprečilo, da ne bi izdelovali čolnov. Uporabljali so kože tjulnjev in severnih jelenov, pa tudi kosti in les, ki ga je morje naplavilo na arktične obale. Z živalsko maščobo so premazali čolne, da so bili neprepustni za vodo. Tako je nastal kajak.

Najočitnejša razlika med kajakom in navadnim kanujem je ta, da ima kajak krovnico, ki ga nekoliko ščiti pred zunanjimi dejavniki in preprečuje, da bi takrat, ko se prevrne, vanj prišla voda. Današnji kajaki so navadno izdelani iz steklenih vlaken in drugih umetnih materialov.

[Navedba vira slike na strani 10]

Library of Congress