Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Narava je bila prva

Narava je bila prva

 Narava je bila prva

»Celo štorklja na nebu pozna svoj čas.« (Jeremija 8:7)

JEREMIJA je o selitvi štorklje pisal pred več kot 2500 leti. Danes ljudje še vedno občudujejo živali, ki se selijo. Denimo losose, ki v oceanu lahko preplavajo na tisoče kilometrov in se vrnejo v reko, kjer so se izlegli, ali pa orjaške usnjače (želve), ki se podajo na izredno pot. Eni od njih so sledili, ko se je selila iz Indonezije, kjer je gnezdila, na 20.000 kilometrov oddaljeno obalo ameriške zvezne države Oregon. Te orjaške usnjače se pogosto vračajo na iste predele v Indoneziji, da bi znova gnezdile.

Nekatere živali imajo še bolj izredne navigacijske sposobnosti kot selivci, saj znajo iz neznanih krajev najti pot domov. Na primer, raziskovalci so z majhnega otoka sredi Tihega oceana z letalom prepeljali 18 laysanskih albatrosov na več tisoč kilometrov oddaljena področja in jih nato izpustili – nekatere blizu zahodne obale in druge blizu vzhodne obale oceana. V nekaj tednih se je večina teh ptic vrnila domov.

Golobe so omamljene ali zaprte v vrtečih bobnih peljali na več kot 150 kilometrov oddaljena neznana področja, vendar so potem, ko so nekajkrat zakrožili po zraku, izračunali svoj položaj in se usmerili naravnost proti domu. Ker golobi celo takrat, ko jim zakrijejo oči, najdejo pot domov, so raziskovalci prepričani, da te živali izračunajo svoj položaj tako, da zaznavajo smeri, od koder prejemajo pomembne navigacijske informacije.

Metulji monarhi se s prostranih delov Severne Amerike selijo več kot 1500 kilometrov na majhno področje v Mehiki. Čeprav še nikoli prej niso bili tam, najdejo pravo pot, pogosto ravno do tistih dreves, kjer so bili leto poprej njihovi prastarši. Kako jim to uspe, je za raziskovalce še vedno uganka.

Medtem ko je naša avtomatska navigacija morda popolnoma odvisna od satelitov, se zdi, da mnoge živali uporabljajo različne navigacijske metode – od opazovanja pokrajine in sonca, do zaznavanja magnetnih polj, značilnih vonjav in celo zvokov. Profesor biologije James L. Gould je napisal: »Živali, ki se morajo v svojem življenju zanašati na točno navigacijo, so izjemno zapleteno zasnovane. [. . .] Ponavadi imajo na voljo različne strategije – vrsto metod, izmed katerih izberejo tisto, ki jim bo dala najbolj zanesljivo informacijo.« Vrhunska navigacija živali še naprej bega raziskovalce.