Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Dokument, ki potrjuje biblijsko poročilo

Dokument, ki potrjuje biblijsko poročilo

 Dokument, ki potrjuje biblijsko poročilo

▪ Blizu današnjega Bagdada v Iraku so leta 1870 odkopali nekaj več kot pet centimetrov dolgo glineno ploščico. Leta 2007 je nanjo v Britanskem muzeju naletel Michael Jursa, profesor na Dunajski univerzi, ki je tam opravljal raziskovalno delo. Na tem starem viru je prepoznal ime Nebu-sarsekim (babilonska oblika imena je Nabu-šarusu-ukin). Mož je bil babilonski uradnik, ki ga Biblija omenja v Jeremiju 39:3. *

Nebu-sarsekim je bil ob uničenju Jeruzalema leta 607 pr. n. št. eden od poveljnikov kralja Nebukadnezarja in »glavni evnuh«, kakor je imenovan na ploščici. Naziv glavni evnuh pa nikoli ni mogel pripadati dvema možema hkrati, kar je trden dokaz, da je Sarsekim, o katerem govorimo, prav ta, ki je omenjen v Bibliji.

Glinena ploščica je pismeno potrdilo, da je Nebu-sarsekim zlato prispeval v tempelj, ki je bil posvečen Marduku oziroma Merodaku, glavnemu babilonskemu bogu, čigar ime je prav tako omenjeno v Bibliji. (Jeremija 50:2) To potrdilo je bilo izdano v 10. letu, 11. meseca in 18. dan Nebukadnezarjevega vladanja. Vendar prispevek v zlatu nima nič skupnega z opustošenjem Jeruzalema, do katerega je prišlo nekaj let kasneje. (2. kraljev 25:8–10, 13–15) Vseeno pa sta »najdba glinene ploščice, ki opisuje, kako ena od biblijskih oseb plačuje običajni tempeljski prispevek v Babilonu, in navedba točnega datuma na tem dokumentu precej nenavadni,« pravi profesor Jursa. Po mnenju nekaterih gre za eno najpomembnejših odkritij v sodobni biblijski arheologiji, saj po pisanju britanskega časnika Telegraph »potrjuje teorijo, da zgodovinske knjige Stare zaveze slonijo na dejstvih«.

Seveda pa Biblija ni odvisna od arheologije, ko gre za dokazovanje njene verodostojnosti. Precej zanesljivejše dokaze najdemo v Bibliji sami, še posebej v tistih poglavjih, ki govorijo o prerokbah. (2. Petrovo 1:21) Bog Jehova je denimo že več kot 100 let vnaprej po preroku Izaiju napovedal, da bodo zavojevalci vse jeruzalemsko bogastvo »odnes[li] v Babilon«. (Izaija 39:6, 7) Podobno je Bog po preroku Jeremiju za Jeruzalem napovedal: »Dam tudi vse bogastvo tega mesta [. . .] v roko njih sovražnikov; in jih oplenijo in [. . .] odpeljejo v Babilon.« (Jeremija 20:4, 5)

Med temi sovražniki je bil tudi Nebu-sarsekim, kar pomeni, da je bil priča izpolnitvi biblijske prerokbe. In ne samo to, pri uresničitvi te prerokbe je dejansko sodeloval, pa naj jo je poznal ali ne.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 2 V Jeremiju 39:3 med drugim piše »Samgar-nebu, Sarsekim, glavar dvornikov«, kar se sklada z ločilom v masoretskem besedilu. Vendar bi hebrejsko soglasniško besedilo lahko prevedli tudi s »Samgar, Nebu-sarsekim, glavar dvornikov«, kar pa se ujema z napisom na ploščici.

[Vir slike na strani 11]

Copyright The Trustees of the British Museum