Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Majcene dragocenosti z otoka Niihau

Majcene dragocenosti z otoka Niihau

 Majcene dragocenosti z otoka Niihau

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! S HAVAJEV

NEVIHTNI valovi vsako zimo udarjajo ob obalo havajskega »Prepovedanega otoka« Niihau. Ob tem se proti kopnemu zgrinja nešteto praznih polžjih hišic, ki se nakopičijo na nekaterih obalah. Otok Niihau, ki je velik le 180 kvadratnih kilometrov, je najmanjši izmed sedmih poseljenih havajskih otokov. Zato kot nalašč ustreza, da ta ognjeniški otok premore eno od najmanjših dragocenosti na svetu – prefinjene polžje lupinice.

Niihau je v nasprotju s svojim najbližjim otoškim sosedom, Kauaijem, ki leži 27 kilometrov proti severovzhodu, povečini raven in pust. Toda zakaj se imenuje Prepovedani otok? Niihau je zasebni otok in ne sprejema nepovabljenih obiskovalcev. Prebivalci, ki povsem sami skrbijo za svoje potrebe, nimajo ne elektrarne, ne tekoče vode, nobenih trgovin, niti pošte. Kakih 230 domorodnih prebivalcev tega havajskega otoka skuša ohraniti svojo starodavno kulturo, zato komunicirajo v havajskem jeziku. Kadar ne skrbijo za ovce in govedo, se jih večina loti dela v svoji »zlati jami« miniaturnih polžjih lupinic. *

V toplih zimskih mesecih družine pešačijo ali kolesarijo po prašnih poteh do neokrnjenih obal in skalnatih zalivov, kjer po cele dneve nabirajo polžje lupinice. Ko jih naberejo, jih razprostrejo v senci, da se posušijo. Kasneje jih preberejo, razvrstijo glede na velikost in kakovost ter nanizajo v prefinjene vence oziroma ogrlice. Na bolj zelenih otokih vence spletajo iz cvetja, na otoku Niihau pa namesto cvetja uporabljajo polžje lupinice.

»Dragulji« iz morja

Na Havajih iz polžjih lupinic že dolga leta izdelujejo nakit. V poznem 18. stoletju so pomorski raziskovalci, med njimi tudi kapitan James Cook, na Havajih videli okraske iz polžjih lupinic ter jih omenili v svojih dnevnikih. S seboj so vzeli tudi primerke in nekateri med njimi so bili morda z Niihaua. Sčasoma so se niihauski očarljivi venci začeli pojavljati okrog vratu havajskih imenitnih žensk, denimo plesalk in celo članic kraljeve družine. V 20. stoletju so te edinstvene »dragulje« drugod po svetu proslavile trgovinice s spominki, turizem in vojaki, ki so med drugo svetovno vojno potovali mimo Havajev. Danes te očarljive ogrlice, ki so nekoč krasile vratove plemstva, nosijo občudovalci iz bližnjih in daljnih dežel.

Pri ustvarjanju niihauskih vencev najpogosteje uporabljajo polžje lupinice, ki se v havajščini  imenujejo momi, laiki in kahelelani. Lupinice najrazličnejših barv in vzorcev dramijo ustvarjalno domišljijo svojih izdelovalcev – ponavadi žensk – ki jih skrajno previdno nizajo v prelepe mojstrovine. Uporabljajo kakih 20 različic bisernih ovalnih momijev, ki so različnih barv – od bleščeče bele do temno rjave. Zelo cenjene ogrlice v stilu Lei Pikake so izdelane iz lesketajočih se momijev majhne velikosti, ki v dolžino merijo le 10 milimetrov, ogrlica pa je videti, kakor da so na njej nanizani dišeči beli jasminovi cvetovi.

Iz več nizov sestavljene ogrlice, narejene iz svetlečih se laikijev, ki imajo obliko riža, pogosto krasijo havajske neveste. Te bleščeče polžje lupinice so različnih barv, od snežno bele in slonokoščene do rumenkasto krem, nekatere pa imajo vmes rjave lise. Polžje lupinice kahelelani, ki so morda poimenovane po starodavnem havajskem poglavarju, v dolžino merijo komaj 5 milimetrov. Te prefinjene spiralasto zavite polžje lupinice je najtežje nabrati na vrvico, venci iz njih pa so najdražji. Tudi te lupinice so različnih barv, od temno rdeče do zelo neobičajne živo rožnate barve. Ogrlice iz teh lupinic so kar trikrat dražje od ostalih.

Izdelovanje vencev iz niihauskih lupinic

Ko se izdelovalka vencev odloči za obliko ogrlice, iz lupinic odstrani ves pesek in jih preluknja s fino iglo. Čeprav je pri delu previdna in spretna, se vsaka tretja lupinica zlomi. Zato mora pri roki imeti še veliko dodatnih lupinic, da lahko dokonča en sam venec, kar lahko traja tudi več let! Polžje lupinice niza na najlonsko vrvico, ki jo otrdi s hitro sušečim se cementom ali čebeljim voskom. Običajno na vsakem koncu vrvice pričvrsti lupinico polža iz družine Architectonica, ki ima obliko gumba, eno ali dve lupinici polža kavri pa doda tam, kjer se stikata oba konca venca.

Vence je mogoče narediti skoraj na toliko načinov, kolikor je različnih lupinic. Obstaja klasični enojni venec iz belih momijev, ki je lahko dolg od 150 do 190 centimetrov, potem je venec v obliki vrvi, na katerem je nanizanih na stotine drobcenih lupinic kahelelani, ter venci, spleteni v simetrične geometrijske vzorce, ki so včasih narejeni tako iz polžjih lupinic kot iz semen. Izdelovanje vencev je zelo natančno delo, ki zahteva veliko časa in naprezanja oči. Toda ustvarjalnim in potrpežljivim rokodelcem z otoka Niihau nikoli ne zmanjka idej za zapletene vence nenadkriljive lepote. Vsak venec je edinstven, zato ni težko razumeti, zakaj lahko stanejo prav toliko kot dragoceni dragulji in starinski nakit, saj nekateri dosežejo ceno več tisoč dolarjev.

Niihau je resda morda pust in redko poseljen otok, ki je odrinjen na skrajni konec havajskega otočja. Toda zaradi ustvarjalnih in umetniško nadarjenih izdelovalcev vencev lahko tudi ljudje, ki živijo daleč stran od sončnih obal Niihaua, uživajo v lepoti dragocenosti s »Prepovedanega otoka«.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 4 Enake polžje lupinice je moč najti tudi na drugih havajskih otokih in drugod po Tihem oceanu, toda količina in kakovost se razlikujeta od kraja do kraja.

[Slika na straneh 24, 25]

Osušene polžje lupinice preberejo, razvrstijo glede na velikost in kakovost ter jih nanizajo v prefinjene vence

[Vir slike]

© Robert Holmes

[Slika na strani 25]

Krožno nanizane polžje lupinice »momi«

[Navedba vira slike na strani 24]

© drr.net