Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Drevesa, ki rastejo v vodi

Drevesa, ki rastejo v vodi

 Drevesa, ki rastejo v vodi

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ AVSTRALIJE

Ponujajo zavetje prenekaterim ogroženim vrstam sesalcev, ptičev in plazilcev. Poleg tega skrbijo za okolje, saj iz vode odstranjujejo strupene snovi. V južnem delu ameriške zvezne države Florida je od njih odvisnih kakih 75 odstotkov rib, ki jih lovijo športni ribiči, in 90 odstotkov rib, ki jih lovijo za prodajo. Povrhu vsega ustvarjajo pregrado, ki obalno področje ščiti pred neurji in valovi. Katera drevesa so to? Mangrove.

MANGROVE obrobljajo več kot polovico tropskih morskih obal in so vrsta dreves oziroma grmičevja, ki zajema več različnih družin. Na splošno rastejo v plitvinah med kopnim in morjem, kjer se mešata morska in sladka voda. Čeprav je ta voda toliko slana, da je večina rastlin ne bi prenesla, pa mangrove zlahka obvladujejo te razmere. Kako? Tako da uporabljajo več neverjetnih metod – včasih jih kombinirajo.

Obkrožene s soljo

Nekatere mangrove imajo filtre, ki preprečujejo, da bi sol vstopila v koreninsko tkivo. Pri tem so tako zelo učinkovite, da bi žejen popotnik do pitne vode lahko prišel, če bi prelomil katero od korenin. Druge vrste mangrov pustijo, da sol vstopi v tkivo in se kopiči, nato pa jo odložijo v stare liste ali druge dele, ki zatem odpadejo.

Spet druge vrste dopustijo, da sol pride v rastlino, nakar jo hitro izločijo, ponavadi po posebnih solnih žlezah na listih. Če bi polizali list takšne mangrove, bi okusili, da je zelo slan. Toda bodite previdni, za katero mangrovo gre! Če bi lateks, ki ga iz listov izloča mangrova, vrste Excoecaria agallocha, zašel v vaše oči, bi lahko začasno oslepeli. Vendar omenjeni lateks uporabljajo tudi v zdravstvu, saj z njim zdravijo vnetja in pike.

Kako preživijo

Večina rastlin za svoje preživetje in rast potrebuje zemljo, ki je bogata s kisikom. Toda zemlja, v kateri rastejo mangrove, je na splošno prepojena z vodo. Skrivnost njihovega preživetja so zračne korenine, ki se vzpenjajo nad zemljo in tako lahko vsrkavajo zrak neposredno iz ozračja. Te korenine so različnih oblik. Nekatere, ki se imenujejo kolenaste korenine, rastejo iz zemlje, nato pa se spet vrnejo vanjo in tako oblikujejo grbine, ki nekoliko spominjajo na upognjena kolena.

Zračne korenine v obliki cevke, klina ali svinčnika rastejo navpično iz zemlje. Podporne korenine, ki kasneje postanejo hoduljaste korenine, poženejo iz spodnjega dela debla. Deskaste korenine se v svojem nadzemnem delu v valujočih grebenih razraščajo iz dna drevesnega debla navzgor. Takšen raznovrsten koreninski sistem omogoča rastlinam, da dihajo in da so trdno zasidrane v mehki zemlji.

Kako se razmnožujejo

Mangrova z latinskim imenom Xylocarpus granatum ima velike okrogle sadeže, v katerih so semena nepravilnih oblik. Ko sadež dozori, se razpoči, semena pa popadajo v vodo. Nekatera odplavijo tokovi in navsezadnje najdejo mesto, kjer lahko vzklijejo.

Semena nekaterih drugih mangrov vzkalijo, ko so še pritrjena na starševsko drevo. To je za rastlinski svet nekaj zelo nenavadnega.  Te mlade rastlinice popadajo z drevesa in odplujejo po morju, traja pa lahko nekaj mesecev ali celo leto dni, da najdejo mesto, kjer začnejo rasti.

To, ali se bo seme zasidralo v sladko slani (oziroma brakični) vodi, ki je zanj idealno okolje, je veliko odvisno od tega, kako pluje. V bolj plovni slani vodi potuje v vodoravni legi, toda ko ga zanese v brakične vode, pluje navpično in s tem dobi večje možnosti, da se zapiči v blato.

Svet v malem

Mangrovi gozdovi sestavljajo kompleksno prehranjevalno verigo. Odpadlo listje in razkrojeni deli dreves so vir hrane za mikroorganizme, ti pa so hrana drugim živalim v prehranjevalni verigi. V mangrovih gozdovih domujejo številna živa bitja, kjer se hranijo, parijo ali vzgajajo svoje mladiče.

Območje mangrov je stotinam vrst ptic kraj za gnezdenje ali hranjenje, pa tudi počivališče med selitvijo. Samo država Belize gosti v svojih mangrovih gozdovih več kot 500 vrst ptic. Od ekosistema mangrov so odvisne tudi številne ribe – bodisi da tukaj pridejo na svet bodisi da tukaj najdejo hrano. Več kot 120 vrst rib ulovijo v mangrovem gozdu Sundarbans, ki se razprostira med Indijo in Bangladešem.

Med mangrovami se bohoti tudi rastlinstvo. Na vzhodni avstralski obali so na mangrovah našli 105 različnih vrst lišajev. To je tudi  življenjski prostor številnim praprotim, orhidejam, omelam in drugim rastlinam. Res, mangrove po vsem svetu so nepogrešljive za floro in favno – od lišajev do tigrov – pa tudi za človeka.

Nešteto koristi za človeka

Mangrove so poleg tega, da pomagajo varovati okolje, neposreden ali posreden vir številnih dobrin, denimo drv, oglja, tanina, krme in zdravil. Iz tega okolja je moč dobiti tudi dobrote, kot so ribe, raki, mehkužci in med. Nekateri pomorščaki so nekoč pravzaprav verjeli, da ostrige rastejo na drevesih, saj so jih z mangrov z lahkoto pobrali, ko so ob oseki korenine prišle na plano.

Iz mangrov je mogoče pridobivati snovi, ki so uporabne v industriji papirja, tekstila, usnja in v gradbeništvu. Koristne pa so tudi za ribolov in turizem.

Kljub vse večji osveščenosti o tem, kako pomembni so mangrovi gozdovi, jih vsako leto po ocenah izgine za 100.000 hektarjev. Pogosto jih uničujejo, da bi naredili prostor za navidez bolj dobičkonosne projekte, kot sta kmetijstvo in gradnja naselij. Mnogi ljudje gledajo na mangrova močvirja le kot na blaten, smrdeč kraj, poln komarjev, ki se mu je bolje ogniti.

A resnica je, da so mangrove zelo dragocene rastline, ki celo rešujejo življenja. Njihove posebne prilagodljive zračne korenine in cevaste korenine, ki filtrirajo sol, ustvarjajo bogate in kompleksne ekosisteme. Ključne so za priobalno ribogojstvo, lesno industrijo ter za živali in rastline. Poleg tega obalo varujejo pred erozijo, saj odvzemajo moč razbesnelim orkanom, zaradi katerih bi lahko sicer umrlo na tisoče ljudi. Vsekakor bi za mangrove morali biti hvaležni!

[Okvir/slika na strani 24]

Iskanje divjega medu med mangrovami

Najobsežnejši gozd mangrov na svetu je v Sundarbansu, delu velikanske delte reke Ganges, ki se vije med Indijo in Bangladešem. Tam živi tudi ljudstvo Movali, katerih preživetje je odvisno od mangrov. Opravljajo enega najbolj tveganih poklicev v deželi.

Movali so nabiralci medu. Vsako leto se aprila in maja odpravijo v spreminjajoča se območja, kjer rastejo mangrove, da bi našli satovje orjaških čebel. Te čebele so velike, saj v dolžino zrastejo skoraj 4 centimetre. Poleg tega so napadalne, saj je znano, da lahko ubijejo slona!

Nabiralci medu zato s seboj nosijo bakle, narejene iz mangrov, da bi z dimom odgnali čebele. Pametni nabiralci pustijo del panja v gozdu, zato da ga lahko čebele dogradijo in tako vsako leto prinašajo med.

Čebele pa niso edina nevarnost za nabiralce medu, saj mangrove gozdove naseljujejo tudi krokodili in strupene kače. Na nabiralce, ki z medom in voskom pridejo iz gozda, prav tako prežijo tatovi. Toda največja nevarnost je bengalski tiger, ki vsako leto ubije od 15 do 20 nabiralcev medu.

[Vir slike]

Zafer Kizilkaya/Images & Stories

[Slika na strani 23]

Mangrove in njihove mladike uspevajo v okolju, ki je za večino drugih rastlin neprimerno

[Viri slik]

Zgoraj desno: Zach Holmes Photography/Photographers Direct; spodaj desno: Martin Spragg Photography (www.spraggshots.com)/Photographers Direct