Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kralj, ki je veliko dosegel

Kralj, ki je veliko dosegel

 Kralj, ki je veliko dosegel

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ KAMERUNA

IBRAHIM NJOYA je bil 17. kralj Bamumov, velike etnične skupine, ki še vedno poseljuje savane na zahodu Kameruna. Kraljeval je od leta 1889 do svoje smrti leta 1933, kot je razvidno iz spremnega seznama vladarjev, ki so vladali od 14. stoletja do danes. Za časa Njoyevega kraljevanja so to področje skušali kolonizirati Francozi in Nemci.

Njoya se je že v mladosti izkazal za izjemno inteligentnega in intuitivnega človeka. Okoli sebe je zbiral podobno misleče intelektualce in inovatorje, ki so imeli enako vizijo kot on. Veličastna palača, ki jo je zgradil in jo lahko vidimo na spodnji fotografiji, priča o njegovem strokovnem poznavanju arhitekture. Poleg tega mu pripisujejo iznajdbo mlina za mletje koruze, kakršnega lahko vidimo na sliki. Toda še posebej omembe vredno je, da je razvil nov sistem za zapisovanje bamumskega jezika.

S pisavo se je ohranila zgodovina

Proti koncu 19. stoletja se je zgodovina Bamumov ohranjala večinoma z ustnim izročilom, ki se je prenašalo iz roda v rod. Njoya se je zavedal, da bi podrobnosti tako lahko bodisi bile izpuščene bodisi dodane. Od prekupčevalcev in potujočih trgovcev, ki so potovali skozi njegovo kraljestvo, si je priskrbel knjige v arabščini in se tako seznanil s tem jezikom. Poleg tega je verjetno poznal pisavo vai, ki je izvirala iz zgodnejšega časa in se je takrat uporabljala v Liberiji. Zato se je odločil,  da bo razvil sistem za zapisovanje svojega jezika.

Njoya je začel z več sto znaki, med katerimi so bili večinoma piktografi in ideogrami. Ta sistem je od njegovih podložnikov zahteval, da si zapomnijo, kaj posamezni znak predstavlja. Z leti je ta sistem ob pomoči svojih zvestih dvorjanov poenostavil. Zmanjšali so število potrebnih znakov tako, da so uporabili sistem zlogov. Posamezne besede se je zapisovalo s kombiniranjem več znakov oziroma črk njegove nove pisave. Bralec si je moral zapomniti veliko manj črk in njim ustreznih glasov. Ko je Njoya končal svoje delo, je njegova nova pisava, imenovana a-ka-u-ku, imela 70 črk.

Njoya je k uporabi bamumske pisave spodbujal s tem, da je zahteval, da jo učijo v šolah in uporabljajo na vseh vladnih ravneh. Ukazal je, naj se v njegovi novi pisavi napiše osupljiva zgodovina njegove dinastije in dežele. Tako so Bamumi lahko prvikrat brali o svojih izročilih, zakonih in običajih. Njoya je dal zapisati v novi bamumski pisavi celo recepte za farmacevtske pripravke. Več kot 8000 takšnih izvirnikov je še vedno shranjenih v arhivih palače.

Prednost tega novega sistema zapisovanja se je pokazala kmalu po prihodu nemških kolonialistov leta 1902. Njoyu je gospodarski razvoj koristil, vendar se ni vedno strinjal z nemškimi oblastmi. Zato je uporabljal svojo novo iznajdbo, ki je Nemci še niso bili dešifrirali. Kako dolgo se je obdržala bamumska pisava?

Med prvo svetovno vojno (1914–18) je Nemčija izgubila oblast nad Njoyevim ozemljem. Kasneje je novoustanovljeno Društvo narodov dalo mandat nad bamumskim ozemljem Franciji. Čeprav je bil Njoya dovzeten za nove zamisli, je bil tudi ponosen na svojo dediščino ter je obupno hotel ohraniti in razvijati kulturo svojega ljudstva. To je neogibno pripeljalo do tega, da je nasprotoval francoskemu kolonialnemu vladanju nad njegovim ozemljem. Francozi so ga leta 1931 podobno kot poglavarje, ki niso bili zvesti kolonialistom, odstavili s položaja. Njoya je dve leti pozneje umrl v izgnanstvu.

Ker so Francozi prepovedali bamumsko pisavo v šolah in ker ni bilo več Njoya, ki bi podpiral njeno rabo, so Bamumi to pisavo kmalu nehali uporabljati in večina jo je pozabila. Misijonarji tako imenovanega krščanstva so, ko so prispeli tja, preučili govorjeni jezik Bamumov in pripravili slovnico, da bi jo uporabljali v svojih šolah. V nasprotju z Njoyem so večino elementov prevzeli iz že obstoječe latinične pisave in njene fonetike.

Pred kratkim so začeli vzbujati zanimanje za bamumsko pisavo. Sedanji sultan, Ibrahim Mbombo Njoya, je v palači, ki jo je postavil njegov ded, odprl šolo. V njej se tamkajšnji otroci znova učijo te pisave, tako da ne bo povsem utonila v pozabo.

[Slika na strani 27]

Plaketa, ki prikazuje bamumsko dinastijo od 14. stoletja in vse do danes; na levi je zapis v latinici, na desni pa v bamumski pisavi

[Navedba vira slike na strani 26]

Vse fotografije: Courtesy and permission of Sultan Ibrahim Mbombo Njoya, Foumban, Cameroon