Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Čudež nagonske modrosti

Čudež nagonske modrosti

 Čudež nagonske modrosti

»Selitev je verjetno najbolj občudovanja vreden naravni fenomen.« (COLLINS ATLAS OF BIRD MIGRATION)

PILOT nekega letala je 9. decembra 1967 opazil jato približno 30-ih labodov pevcev, ki so leteli proti Irski na presenetljivih 8200 metrih nadmorske višine. Kako to, da so leteli tako visoko, ko pa je bila tam temperatura okoli minus 40 stopinj Celzija? Tako so se ognili stalnim snežnim viharjem nižje in obenem ujeli zračni tok, ki jih je nosil s hitrostjo približno 200 kilometrov na uro. Ocenjujejo, da so ptice preletele 1300 kilometrov dolgo pot od Islandije do Irske v pičlih sedmih urah.

Svetovna rekorderka med pticami selivkami je polarna čigra – gnezdi na področju Arktike, vendar prezimuje na Antarktiki. Ta mala morska ptica letno ponavadi prepotuje od 40.000 do 50.000 kilometrov, kar je toliko, kot bi obkrožila Zemljo!

Bele štorklje gnezdijo na severu Evrope, toda pred zimo se odpravijo v južno Afriko, od tam pa se spomladi znova vrnejo. Takšno krožno potovanje je dolgo 24.000 kilometrov. Tisoče teh ptic jeseni in spomladi leti čez Izrael in se pri tem ravna po urniku, ki so ga ljudje poznali že v biblijskih časih. (Jeremija 8:7)

Kdo je pticam vgradil to nagonsko sposobnost? Pred kakimi 3500 leti je Bog pravičnemu Jobu zastavil ti vprašanji: »Tvoj li razum napravlja, da se jastreb dviga, razpenja peruti proti poldnevu? In zleti li orel visoko na tvoje povelje in postavi v višavi gnezdo svoje?« Job je za osupljive sposobnosti ptic in drugih živali v odgovoru upravičeno slavil Boga. (Job 39:26, 27; 42:2)

Nekaj vzvišenejšega od nagona

Ljudje smo krona Božjega stvarstva in nas ne vodi nagon. Namesto nagona imamo svobodno voljo, vest in sposobnost ljubiti. (1. Mojzesova 1:27; 1. Janezovo 4:8) Zaradi vseh teh darov se lahko odločamo prav in v skladu z moralnimi merili ter tako včasih pokažemo tudi izjemno ljubezen in požrtvovalnost.

Stališče in vedenje posameznika sta seveda močno odvisni od moralnih vrednot in duhovnih nazorov, pa naj so mu jih v otroštvu privzgojili ali pa ne. Zato morda ljudje različno pojmujejo, kaj je pravilno oziroma napačno, sprejemljivo oziroma nesprejemljivo. Takšne razlike pa lahko vodijo do nesporazumov, nestrpnosti in celo sovraštva, še posebej kadar na ljudi močno vplivajo dejavniki, kot so kultura, nacionalizem in vera.

Koliko lepši bi bil svet, če bi se vsa človeška družina, podobno kot se vsi podrejamo istim fizikalnim zakonom, ki vladajo v vesolju, ravnala po enakih merilih, ki bi odsevala to, kar je moralno pravilno in v skladu z duhovno resnico! Toda ali ima sploh kdo sposobnost in spoznanje, da lahko postavi takšna univerzalna merila? In če ima, ali jih je že postavil oziroma jih še bo? O teh vprašanjih bosta razpravljala naslednja članka.