Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pomagati mladim, da bodo kos izzivu

Pomagati mladim, da bodo kos izzivu

 Pomagati mladim, da bodo kos izzivu

SVET, njegove modne muhe in stili življenja se stalno spreminjajo. Spremembe so povečini zaradi sodobne tehnike danes še bolj očitne. Kar je bilo včeraj priljubljeno, je danes zastarelo, in kar je hit danes, bo jutri preteklost. Te hitre spremembe opazno vplivajo na mlade.

Družbena revolucija

V zadnjih letih je tehnika sprožila revolucijo, ki močno vpliva na mlade. Denimo, mobilni telefon in računalnik sta v mnogih državah postala za mladostnike skoraj nepogrešljivo sredstvo komuniciranja z drugimi. Spletna mesta za ustvarjanje socialnih mrež odpirajo povsem nove možnosti. »V resničnem življenju si lahko praktično brez prijateljev, nato pa jih na internetu nenadoma dobiš stotine,« pravi neka 19-letnica iz Avstralije.

Marsikdo bi se strinjal, da mobilni telefon in internet omogočata veliko koristnega. Vendar je videti, da sta ta pripomočka postala nekaj, brez česar mnogi, kot sami menijo, ne morejo živeti. Univerzitetni profesor Donald Roberts pravi, da nekateri dijaki ne morejo, da v nekajminutnih odmorih med učnimi urami ne bi govorili po mobilniku. Pravi: »Zdi se mi, da se brez stimulacije, ki jim jo daje pogovor, počutijo skoraj nelagodno – kakor da razmišljajo: ‚Ne prenašam tišine.‘«

Nekateri mladi celo priznavajo, da se čutijo zasvojene. »Povsem sem zasvojena z mobilnikom in z neposrednim izmenjavanjem sporočil po internetu, saj tako ostajam v stiku s svojimi prijatelji,« pravi 16-letna Stephanie. »Ko pridem domov, grem nemudoma na internet in tam ostanem [. . .] včasih tudi do tretje ure zjutraj.« Njen mesečni račun za telefon znaša nekje od 80 do 400 evrov. »Dozdaj,« pravi, »staršema dolgujem že več kot 1500 evrov, ker sem prekoračila mesečno kvoto minut v paketu. Vendar sem tako navajena imeti mobilnik ves čas ob sebi, da brez njega ne morem normalno živeti.«

Težave morda niso samo finančne. Antropologinja Elinor Ochs je naredila študijo o družinskem življenju in ugotovila, da so bili zakonec in otroci takrat, ko je drug zakonec oziroma roditelj prišel iz službe, tako zatopljeni v svoje početje, da ga v dveh od treh priložnosti niso niti pozdravili! Enostavno so se še naprej ukvarjali s svojimi elektronskimi napravami. »Videli smo tudi, kako težko so starši prodrli v otrokov svet,«  pravi prej omenjena antropologija. Dodaja, da so med raziskavo opazili, da so se starši pravzaprav umaknili, oddaljili od otrok, ki so bili povsem zatopljeni v to, kar koli so pač počeli.

Spletne socialne mreže – neškodljive?

Mnogi starši in pedagogi so zaskrbljeni glede časa, ki ga mladi posvetijo obiskovanju tako imenovanih spletnih socialnih mrež. To so spletna mesta, ki svojim članom omogočajo, da si naredijo spletno stran in jo obogatijo s fotografijami, videoposnetki in spletnimi dnevniki, imenovanimi blogi.

Privlačnost teh strani je v tem, da svojim članom omogočajo ohranjanje stikov s prijatelji. Pa tudi v tem, da lahko mlad človek s postavitvijo svoje spletne strani izrazi svojo identiteto, »poda svoje mnenje«. Razumljivo je, da mlade to privlači, saj je mladostništvo čas, ko spoznavajo sami sebe ter svoja občutja razkrivajo tako, da jih sporočajo drugim in se jih z njimi dotaknejo.

Problem, ki se pri tem pojavi, pa je, da si nekateri ustvarijo spletno podobo, ki bolj odseva to, kar hočejo biti, kot pa to, kar so. »V mojem razredu je fant, ki pravi, da ima 21 let in da živi v Las Vegasu,« pravi neki 15-letnik. Oba fanta živita kakih 1600 kilometrov stran od tega ameriškega mesta.

Takšno zavajanje je dokaj običajno. »Na internetu lahko počneš kar koli,« priznava neka 18-letnica iz Avstralije. »Postaneš lahko povsem drugačna oseba, ker te dejansko nihče ne pozna. Počutiš se samozavestnega. Lahko si izmišljaš stvari, tako da si videti bolj zanimiv. Objavljaš fotografije, na katerih imaš oblečeno kaj, česar sicer ne bi imel, ali na katerih počneš to, česar v resničnem življenju ne bi. Pišeš lahko to, česar osebno ne bi nikoli izrekel. Ker te nihče ne vidi, se ti zdi, da jo lahko poceni odneseš s čimer koli. Nihče ne ve, kdo v resnici si.«

Kot vsako drugo obliko komuniciranja se lahko tudi spletne socialne mreže uporabljajo pravilno ali pa zlorabljajo. Ali kot roditelji veste, kaj vaši otroci počnejo po internetu? Ali skrbite za to, da vaši otroci modro izrabljajo svoj čas? * (Efežanom 5:15, 16) Poleg tega je lahko mladostnik zaradi neprimerne rabe interneta izpostavljen številnim resnim nevarnostim. Katere so nekatere od njih?

Temnejša stran virtualnega sveta

Internet je zaradi anonimnosti lovišče za spolne izprijence, ki prežijo na otroke. Mladi se  lahko nevede ujamejo v zanko, če po internetu objavijo svoje osebne podatke ali če privolijo v srečanje s človekom, s katerim si dopisujejo. Nekateri ljudje temu oporekajo in pravijo, da »so otroci v večji nevarnosti pred nasiljem ali zlorabo, ko so doma ali na igrišču,« piše v knjigi Parenting 911. »Vendar večina staršev meni, da je zelo zahrbtno, da lahko spolni izprijenci po računalniškem zaslonu pridejo v njihov dom in pokvarijo nedolžnost njihovih otrok.«

Komuniciranje po internetu se zlorablja še drugače. Nekateri mladi po internetu druge ustrahujejo – neusmiljeno zbadajo, izločijo iz svoje družbe, nadlegujejo ali jim grozijo. Nekatere spletne strani so postavljene zgolj za poniževanje drugih, e-pošta, klepetalnice in podobne reči pa so postale kanal za širjenje klevet. Direktorica neke skupine za spletno varnost je prepričana, da do 80 odstotkov otrok, starih od 10 do 14 let, neposredno ali posredno prizadene ustrahovanje po internetu.

Res je, da ustrahovanje ni nekaj novega. Toda govorice, čenče in klevete se sedaj lahko širijo veliko dlje in neskončno hitreje. Pogosto je vse tudi precej bolj nesramno. Mobilnike z vgrajenim fotoaparatom oziroma kamero so v nekaterih primerih uporabili, da so morda v šolski oblačilnici ali pod prho posneli žaljive in potencialno ponižujoče fotografije oziroma videoposnetke. Te so nato objavili na internetu in poslali številnim prejemnikom, ki so na to komaj čakali.

Vse bolj zaskrbljena javnost

Takšno dogajanje je navedlo oddelek za pravo in javno varnost v ameriški zvezni državi New Jersey, da je staršem in skrbnikom poslal pismo, v katerem jih je takole spodbudil: »Pomagajte nam odzvati se na nastajanje preplaha glede tega, da otroci v šoli in zunaj nje neprimerno uporabljajo internet.« Pismo je izražalo še posebno zaskrbljenost nad tem, da na internetu objavljajo osebne podatke in fotografije. Spletne strani, na katerih so objavljene takšne podrobnosti, so pogosto magnet za brezvestne mlade in odrasle. »Kot roditelj,« je pisalo v pismu, »se morate zavedati, da je zaskrbljenost glede tega še kako tehtna in da lahko imate pomembno vlogo pri varnosti svojih otrok tako, da ste bolj informirani in da se dejavneje zanimate za to, kako vaši otroci uporabljajo internet«.

Toda nekateri starši vedo presenetljivo malo o tem, kaj njihovi otroci počnejo na internetu. Neka mati, ki skrbno nadzira dejavnosti svoje 16-letne hčere na internetu, pravi: »Starši bi bili povsem zgroženi in v hudi zadregi, če bi vedeli, kaj njihovi otroci objavljajo in o čem razpravljajo.« Po besedah neke strokovnjakinje za spletno varnost nekateri mladi objavljajo fotografije, ki zelo nazorno prikazujejo spolnost.

Negativni učinki

Ali je vse to dvigovanje prahu zgolj paranoja preveč zaskrbljenih odraslih, ki so pozabili, kako je biti najstnik? Statistični podatki kažejo drugače. Razmislite o naslednjem: Po podatkih, objavljenih v študiji Spolno vedenje slovenskih  srednješolcev v letu 2004, je spolne odnose imelo 23 odstotkov srednješolcev 1. letnika in 53 odstotkov 3. letnika. Izkušnje z božanjem spolnih organov pa je imelo 36 odstotkov srednješolcev 1. letnika in 61 odstotkov 3. letnika.

Ali je tehnika delno kriva za te streznjujoče statistične podatke? Nedvomno. »Zaradi mobilnih telefonov in interneta imajo najstniki do sedaj največjo raven zasebnosti in zato so jim spolne avanture toliko bolj dosegljive,« piše v poročilu revije New York Times Magazine. Res, za skrivno srečanje z nekom nasprotnega spola se je mogoče dogovoriti le z nekaj udarci po računalniški tipkovnici. V neki anketi so več kot štiri dekleta od petih priznala, da takrat, ko so na internetu, niso tako previdna, kot bi morala biti.

Nekateri, ki po internetu iščejo koga za resno zvezo ali spolno avanturo, ne dobijo tistega, kar so pričakovali. ‚Priča smo naraščanju spolnih napadov,‘ pravi Jennifer Welch s policijske postaje v Navatu v Kaliforniji. Pravi, da so mnoge žrtve prvič navezale stik z bodočim napadalcem po internetu in nato privolile, da se z njim osebno srečajo.

Pazite se »modrosti tega sveta«!

Članki v časopisih in revijah, ki svetujejo najstnikom, se nagibajo k prizanesljivosti, kar se tiče mladih in spolnosti. Čeprav odobravajo spolno vzdržnost oziroma moralno čistost, je njihov glavni cilj spodbujati »varno« spolnost, ne pa nič spolnosti. Zdi se, da razmišljajo: ‚Spolnih odnosov jim ne moremo preprečiti, lahko pa jih vsaj naučimo biti odgovorni.‘

V članku, objavljenem na neki ugledni spletni strani za najstnike, so dejavnike, ki naj bi jih pretehtali pri vprašanju, ali imeti spolne odnose ali ne, strnili v tri točke: 1) tveganje zanositve, 2) nevarnost okužbe s spolno prenosljivo boleznijo in 3) čustvena pripravljenost na to izkušnjo (pomembno je, da tako fant kot dekle ugotovita, ali sta pripravljena na to). »Konec koncev je to tvoja odločitev,« piše na tej spletni strani. Le rahlo je namignjeno, da naj se o tem pogovorijo s kom od staršev. Nikjer pa ni niti omenjeno, ali so takšni spolni odnosi pravilni ali napačni.

Če ste roditelj, prav gotovo želite, da vaše otroke vodi kaj boljšega od muhaste in nespametne »modrosti tega sveta«. (1. Korinčanom 1:20) Kako jim lahko pomagate, da bodo prekrmarili skozi mladostništvo in se ognili čerem, o katerih smo govorili v tem članku? Rešitev je morda bolj zapletena kot le izklopiti računalnik ali odvzeti telefon. Površinske rešitve le redko sežejo do srca. (Pregovori 4:23) Imejte v mislih tudi to, da vaši otroci uporabljajo pripomočke, kakršen je mobilnik ali internet, da bi zadovoljili določene potrebe, za katere lahko vi kot roditelj poskrbite veliko učinkoviteje. Katere so nekatere od teh potreb?

[Podčrtna opomba]

^ odst. 13 Namesto da starši internet enostavno obsodijo kot nekaj slabega, je priporočljivo, da se seznanijo s spletnimi stranmi, ki jih njihovi otroci pogosto obiskujejo. Tako jim lahko pomagajo ‚izšolati zmožnost zaznavanja, da bodo razlikovali med pravilnim in napačnim‘. (Hebrejcem 5:14) Takšen starševski pouk bo otrokom zelo koristil, ko bodo prestopili prag odraslosti.

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

»Ko pridem domov, grem nemudoma na internet in tam ostanem [. . .] včasih tudi do tretje ure zjutraj.«

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

»Na internetu lahko počneš kar koli. Postaneš lahko povsem drugačna oseba, ker te dejansko nihče ne pozna.«

[Poudarjeno besedilo na strani 7]

»Starši bi bili povsem zgroženi in v hudi zadregi, če bi vedeli, kaj njihovi otroci objavljajo in o čem razpravljajo.«

[Okvir/slika na strani 6]

Ustvarjanje socialnih mrež – zgodba nekega dekleta

»Pričela sem uporabljati spletno stran naše šole, da sem komunicirala z drugimi dijaki in z učitelji. Na začetku sem to počela po eno uro na teden. Kmalu pa sem šla na splet kar vsak dan. Bila sem tako zasvojena, da sem takrat, ko nisem bila na internetu, o njem razmišljala. Nisem se mogla osrediniti na nič drugega. Pričela sem zaostajati z domačimi nalogami, na krščanskih shodih nisem poslušala in se celo nisem menila za prijatelje okoli sebe. Starša sta nazadnje ugotovila, kaj se dogaja, in sta mi pri uporabi interneta postavila omejitve. To sem težko sprejela. Bila sem zelo jezna. Sedaj pa sem vesela, da se je tako končalo, in prav dobro sem se temu privadila. Nikoli več si ne želim biti zasvojena!« (Bianca)