Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali znanost nasprotuje pripovedi iz Prve Mojzesove knjige?

Ali znanost nasprotuje pripovedi iz Prve Mojzesove knjige?

 Biblijsko gledišče

Ali znanost nasprotuje pripovedi iz Prve Mojzesove knjige?

MNOGI ljudje trdijo, da znanost spodbija biblijsko stvarjenjsko pripoved. Toda v resnici ne gre za spor med znanostjo in Biblijo, temveč med znanostjo in pogledi tako imenovanih krščanskih fundamentalistov. Nekatere od teh skupin zmotno trdijo, da je bilo glede na biblijski zapis vse fizično stvarstvo pred kakimi 10.000 leti ustvarjeno v šestih dnevih, ki so trajali po 24 ur.

Vendar Biblija takšnega sklepa ne podpira. Če bi ga, bi mnoga znanstvena odkritja v zadnjem stoletju zares omajala njeno verodostojnost. Skrbno preučevanje biblijskega besedila namreč pokaže, da ni nikakršnih neskladij s sprejetimi znanstvenimi dejstvi. Zato se Jehovove priče ne strinjajo s »krščanskimi« fundamentalisti in mnogimi kreacionisti. V nadaljevanju si lahko preberete, kaj Biblija v resnici uči.

 Kdaj je bil ‚začetek‘?

Pripoved v Prvi Mojzesovi knjigi se začne s preprosto, toda tehtno izjavo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.« (1. Mojzesova 1:1SSP) Biblicisti soglašajo, da ta vrstica ne opisuje stvarjenjskih dni, omenjenih od 3. vrstice dalje, temveč neki drug dogodek. To nas privede do pomembne ugotovitve. Glede na prvi stavek v Bibliji je vesolje, z našo Zemljo vred, obstajalo nedoločno dolgo obdobje pred pričetkom stvarjenjskih dni.

Geologi ocenjujejo, da je Zemlja stara približno 4 milijarde let, astronomi pa menijo, da je vesolje morda staro kar 15 milijard let. Ali te ugotovitve oziroma tudi morebitni kasnejši popravki teh ugotovitev nasprotujejo temu, kar piše v Prvi Mojzesovi knjigi 1:1? Ne. Biblija ne navaja, koliko sta ‚nebo in zemlja‘ dejansko stara. Znanost tega, kar piše v Bibliji, ne spodbija.

Kako dolgi so bili stvarjenjski dnevi?

Kaj pa lahko rečemo o dolžini stvarjenjskih dni? Ali so trajali dobesednih 24 ur? Nekateri pravijo, da naj bi vsak od stvarjenjskih dni trajal dobesednih 24 ur, in to zato, ker je Mojzes (pisec Prve Mojzesove knjige) kasneje o dnevu, ki je nastopil za šesterimi stvarjenjskimi dnevi, govoril kot o vzorcu za tedenski šabat. (2. Mojzesova 20:11) Ali to, kar piše v Prvi Mojzesovi knjigi, potrjuje takšen sklep?

Ne. Dejstvo je, da hebrejska beseda, prevedena z »dan«, lahko označuje različne časovne dolžine, ne le 24-urno obdobje. Ko je denimo Mojzes povzemal Božje stvarjenjsko delo, je vseh šest stvarjenjskih dni opisal kot en dan. (1. Mojzesova 2:4SSP) Poleg tega je Bog v prvem stvarjenjskem dnevu »svetlobo [. . .] imenoval dan, a temo je imenoval noč«. (1. Mojzesova 1:5) Tukaj beseda »dan« označuje le del 24-urnega časovnega obdobja. Zagotovo lahko torej rečemo, da v Svetem pismu ni nikakršnega temelja za samovoljno trditev, da so stvarjenjski dnevi trajali po 24 ur.

Kako dolgi pa so potem bili stvarjenjski dnevi? Iz tega, kar piše v 1. in 2. poglavju Prve Mojzesove knjige, je videti, da je šlo za dolga časovna obdobja.

Stvarstvo se ne pojavi naenkrat

Mojzes je svojo pripoved napisal v hebrejščini, in to z vidika človeka, ki stoji na Zemljinem površju. To dejstvo kakor tudi spoznanje, da je vesolje obstajalo, še preden so se začela stvarjenjska obdobja oziroma »dnevi«, pomagata razrešiti marsikatero sporno vprašanje glede stvarjenjske pripovedi. Kako?

Ob skrbnem branju pripovedi iz Prve Mojzesove knjige odkrijemo, da se je to, kar se je začelo dogajati v enem »dnevu«, nadaljevalo še v naslednjem dnevu oziroma v več naslednjih dnevih. Na primer, svetloba, ki jo je pred prvim stvarjenjskim »dnevom« oddajalo že obstoječe Sonce, ni mogla doseči Zemljinega površja, morda zaradi gostih oblakov. (Job 38:9) Med prvim »dnevom« pa je ta ovira začela izginjati in skozi ozračje je že lahko prodrla razpršena svetloba. *

 Drugega »dne« se je ozračje očitno še naprej čistilo, zaradi česar je med gostimi oblaki zgoraj in oceanom spodaj nastalo nekakšno prostranstvo. Do četrtega »dne« se je ozračje postopoma toliko sčistilo, da sta se »na nebesnem prostranstvu« pojavila Sonce in Luna. (1. Mojzesova 1:14–16NW) Povedano drugače, z Zemljinega površja sta se Sonce in Luna že jasno videla. Vse to se je zgodilo postopoma.

Pripoved iz Prve Mojzesove knjige prav tako odkriva, da so se petega »dne«, ko se je ozračje še naprej čistilo, začela pojavljati leteča bitja – tudi kožekrilci in druge žuželke. Vendar pa Biblija navaja, da je Bog med šestim »dnevom« še vedno »iz prsti oblikoval vsako divjo žival na polju in vsako bitje, ki leta po nebu«. (1. Mojzesova 2:19NW)

Biblijski jezik torej očitno dopušča možnost, da so se nekatere poglavitnejše stvari v vsakem »dnevu« oziroma stvarjenjskem obdobju zgodile postopoma, in ne naenkrat – nekatere so se morda dogajale tudi v naslednjih stvarjenjskih »dnevih«.

Po njihovih vrstah

Ali to, da so se rastline in živali pojavljale postopoma, pomeni, da si je Bog pri ustvarjanju vse te pisane palete življenjskih oblik pomagal z evolucijo? Ne. Sveto pismo jasno pove, da je Bog ustvaril vse osnovne »vrste« rastlinskega in živalskega življenja. (1. Mojzesova 1:11, 12, 20–25SSP) Ali so bile te prvotne rastlinske in živalske »vrste« programirane tako, da bi se bile zmožne prilagajati spremenljivim razmeram v okolju? Kaj določa meje neke »vrste«? Biblija na to ne odgovarja. Pove pa, da je živih bitij ‚kar zamrgolelo po njihovih vrstah‘. (1. Mojzesova 1:21NW) Te besede namigujejo na to, da je število variacij, do katerih lahko pride znotraj ene »vrste«, omejeno. Fosilna zbirka in novodobne raziskave podpirajo zamisel, da se osnovne rastlinske in živalske vrste v zelo dolgih časovnih obdobjih niso kaj dosti spremenile.

Prva Mojzesova knjiga v nasprotju s trditvami nekaterih fundamentalistov ne uči, da je bilo vesolje z Zemljo in vsemi njenimi življenjskimi oblikami vred ustvarjeno v kratkem časovnem obdobju v sorazmerno bližnji preteklosti. Ne, to, kar o ustvaritvi vesolja in o pojavu življenja na Zemlji piše v Prvi Mojzesovi knjigi, se sklada z mnogimi nedavnimi znanstvenimi odkritji.

Mnogi znanstveniki zaradi svojega filozofskega prepričanja zavračajo biblijsko izjavo, da je Bog vse ustvaril. Vendar je zanimivo, da je Mojzes že pred davnimi časi v Prvi Mojzesovi knjigi zapisal, da je vesolje imelo začetek in da se je življenje pojavilo postopoma, v daljših časovnih obdobjih. Kako je Mojzes pred kakimi 3500 leti prišel do takih znanstveno točnih informacij? Za to obstaja logična razlaga. Mojzesu je takšno napredno znanje nedvomno lahko dal Tisti, ki ima moč in modrost, da je ustvaril nebo in Zemljo. S tem se samo potrjuje to, kar Sveto pismo pravi zase, namreč da je »navdihnjeno od Boga«. (2. Timoteju 3:16)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 14 Pri opisu dogodkov prvega »dne« je za svetlobo uporabljena hebrejska beseda ʼor, ki označuje svetlobo v splošnem pomenu, toda glede četrtega »dne« je uporabljena beseda maʼór, ki se nanaša na vir svetlobe.

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

▪ Pred koliko časa je Bog ustvaril vesolje? (1. Mojzesova 1:1)

▪ Ali je bila Zemlja ustvarjena v šestih dnevih, ki so trajali po 24 ur? (1. Mojzesova 2:4, SSP)

▪ Kako je mogoče, da je to, kar je Mojzes napisal glede Zemljinih začetkov, znanstveno točno? (2. Timoteju 3:16)

[Poudarjeno besedilo na strani 19]

Prva Mojzesova knjiga ne uči, da je bilo vesolje ustvarjeno v kratkem časovnem obdobju v sorazmerno bližnji preteklosti

[Poudarjeno besedilo na strani 20]

»V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.« (1. Mojzesova 1:1, SSP)

[Navedba vira slike na strani 18]

Vesolje: IAC/RGO/David Malin Images

[Navedba vira slike na strani 20]

NASA photo