Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pisma bralcev

Pisma bralcev

 Pisma bralcev

Ali vas pitje alkohola lahko ujame v past? (8. oktober 2005) Prebral sem že veliko pisem, v katerih so vaši bralci napisali: »Članek je prišel ravno ob pravem času.« Nikoli si nisem mislil, da se bom tudi sam kdaj tako počutil, vendar sem si prav to rekel, ko sem prebral ta naslovni sklop člankov. Že nekaj časa me je bremenilo to, koliko alkohola dnevno popijem, čeprav nisem nikoli spil toliko, da bi bil pijan. Nato pa je prišla ta revija. Ko sem prebral o nevarnostih prekomernega pitja, sem sklenil, da je čas, da se osvobodim svoje odvisnosti od alkohola.

K. W., Nemčija

V tem sklopu je bil opisan doživljaj Hilaria, ki je pil 30 let in je imel »veliko recidivov«. Dejal je, da so mu bratje in sestre v občini »vedno bili ob strani s spodbudami«. Vendar ali ne bi moral biti pokaran oziroma celo izključen iz krščanske občine?

R. L., Združene države

Prebudite se! odgovarja: V kratkem opisu Hilarijevega doživetja ni omenjeno, kdaj je med tem 30 let trajajočim bojem z alkoholom pravzaprav postal krščen kristjan. Niti ne piše, ali so ga krščanski starešine kdaj pokarali. Piše pa, da je dobil ‚času primerne biblijske nasvete‘, kar občasno naredi sodni odbor. Pri odvajanju od alkohola se včasih pojavijo recidivi, kakor je bilo v Hilarijevem primeru. Kako ravnati, ko gre za krščenega kristjana, glejte, prosimo, Stražni stolp, 1. september 1983, strani 5–8.

Mladi vprašujejo: Zakaj me vleče k napačnim ljudem? (22. julij 2005) Ta članek mi je pomagal sprevideti, da ne morem biti razdvojen, kar se tiče mojih ciljev. Bil je pika na i pri moji odločitvi, da zapustim slabo družbo. Sedaj sem navezal tesne stike z mnogimi v občini, mlajšimi in starejšimi. Zaradi tega čutim, da me imajo radi tisti, ki imajo radi Jehova in ki me spodbujajo, da še naprej hodim po poti življenja.

M. D., Mehika

Odločena, da dosežem svoj cilj (22. junij 2005) Ko sem brala Marthino zgodbo, so mi po licih polzele solze. Tudi sama trpim za epilepsijo. Zadnjih deset let sem polnočasna oznanjevalka in včasih je težko, še zlasti ko imam napad. Marthina zgodba me je okrepila v odločenosti, da ne obupam. Zelo me je potolažila.

J. S., Poljska

Bojujem se z enakim problemom kakor Martha. Ko sem prebrala njeno zgodbo, sem pričela tudi sama skrbneje izbirati, s čim se prehranjujem. Več kot deset let sem dovolila, da me je epilepsija tako omejevala, da nisem dala vsega od sebe v služenju Jehovu. Toda pred skoraj tremi leti sem se odločila, da postanem polnočasna oznanjevalka, in ni mi žal. Naj vas Jehova blagoslovi, ker objavljate tako spodbudne doživljaje!

B. C. C., Brazilija

V tem članku me je najbolj spodbudilo to, da Martha ni nikoli obupala. Potolažilo me je, da je, čeprav je morala prekiniti svojo polnočasno službo, imela uravnovešeno stališče in bila prepričana, da je Jehova zadovoljen, če mu služimo iz vse duše.

S. H., Japonska

Znašla sem se v okoliščinah, podobnih Marthinim, in sprejeti moram svoje telesne omejitve. Podobno kakor Martha lahko služim kot polnočasna oznanjevalka. Zato me je njena zgodba zelo spodbudila.

F. G., Švica