Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Če hrane zmanjka

Če hrane zmanjka

 Če hrane zmanjka

V NEKATERIH delih sveta mestni prebivalci jemljejo za samoumevno, da bo v bližnji trgovini ali na tržnici na voljo zadosti pridelkov po dostopnih cenah. Kadar je tako, potrošniki morda ne razmišljajo veliko, kaj vse zajema preskrba s hrano. V času krize pa ljudje pričnejo razmišljati, kaj je potrebno za to, da lahko svoje nakupovalne košarice napolnijo s hrano. Če je iz kakršnega koli razloga preskrba s hrano ogrožena, utegne to imeti katastrofalne posledice.

Razmislite, kaj se je zgodilo v neki severnoafriški državi, ki doživlja gospodarsko krizo. Ker je vlada ukinila subvencije za hrano, se je cena kruha čez noč podvojila. Jezna drhal je v znak protesta pustošila po ulicah, uničevala izložbe ter napadala banke in poštne urade. Nemiri so se razširili po vsej državi in oblasti so razglasile izredno stanje. Policija je hotela zatreti nemire, zato je pričela na ljudi streljati, pri čemer jih je po poročilih umrlo 120, še več pa je bilo ranjenih.

Preskrba s hrano je lahko problem celo v gospodarsko stabilnih državah, kar se vidi iz dogodkov v Veliki Britaniji septembra leta 2000. Zaradi visokih cen goriva so protestniki zablokirali izvoze iz naftne rafinerije, zato cisterne niso mogle ven. V nekaj dneh so bencinske črpalke ostale brez naftnih zalog, avtomobili in tovornjaki niso imeli kje natočiti goriva in razvoz hrane se je ustavil. Po vsej državi so trgovine in supermarketi, v katere blago običajno dostavljajo sproti, imeli prazne police.

V državah v razvoju so z distribucijo hrane povezani številni problemi. Zaradi mnogih razlogov – med drugim tudi suš, gospodarskih kriz, državljanskih nemirov in vojn – »zelo pogosto pride do neučinkovitosti in zloma sistema za distribucijo hrane«, piše v publikaciji Feeding the Cities, ki jo je izdala Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). »Ko pride do tega, pa čeprav so posledice morda lokalnega značaja ali začasne, so najbolj prizadeti revni.«

Analitiki menijo, da bo hitra rast mest pred dobavitelje in distributerje hrane postavila »velike izzive«. Po ocenah naj bi v mestih do leta 2007 živela več kot polovica svetovnega prebivalstva. Po besedah organizacije FAO »bo oskrbovanje [ljudi v mestih] z varno in cenovno dostopno hrano do skrajnosti obremenilo oskrbovalno verigo«.

Priskrbeti hrano, da lahko z njo napolnite nakupovalno košarico in da imate kaj postaviti na mizo, je še kako pomembna zadeva. Torej kako zanesljiv je potem sistem preskrbe s hrano? Zakaj so strokovnjaki v skrbeh, da je preobremenjen? In ali bo kdaj prišel čas, ko nikogar več ne bo skrbelo, kako priti do hrane?

[Slika na strani 3]

Plenjenje hrane ob pomanjkanju

[Vir slike]

BETAH/SIPA