Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Igrače – nekoč in danes

Igrače – nekoč in danes

 Igrače – nekoč in danes

FILIP * in njegovi mladi prijatelji veselo opazujejo, kako se žoga, ki so jo spletli iz vrvi, odbija. Pričnejo jo brcati in že se zapletejo v živahno igro nogometa. Miha je očaran nad tem, kako se njegov avtomobilček odziva na ukaze daljinskega upravljalnika, ki ga drži v rokah. Zlahka doseže, da brzi naprej in nazaj. Andreja in njene male prijateljice oblačijo svoje punčke v oblekice in čeveljčke, medtem pa se pogovarjajo, kako se bodo oblačile, ko odrastejo.

Kaj imajo ti otroci skupnega? Igrače, s katerimi se lahko igrajo tudi po več ur. Včasih je določena igrača – na primer najljubši medvedek – otrokov nerazdružljiv družabnik že od ranega otroštva. Morda si celo prisluži mesto v družinskem albumu. Kakšna je zgodovina igrač? Zakaj so otrokom tako pomembne?

Izvor igrač

V neki enciklopediji piše: »Igrača je pogosto pripomoček, ki se uporablja za igranje. Obdržale so se igrače in igre iz najbolj daljne preteklosti in iz najbolj raznolikih kultur. Igrače so raznovrstne, od najpreprostejših do nadvse kompleksnih, od navadne  palice, ki si jo otrok izbere in si zamišlja, da je konjiček, do tehnično dovršenih in kompleksnih mehanskih naprav.« Igrača torej lahko postane kateri koli predmet, s katerim se je mogoče zabavati in igrati. In ker je iskanje razvedrila za ljudi nekaj naravnega, so igrače najverjetneje stare skoraj toliko kot človeštvo.

Tako so v deželah, kot sta starodavna Babilonija in Egipt, našli na primer punčke ali vsaj njihove dele. In prav te utegnejo biti najstarejša igrača. Druga starodavna igrača je žoga. Nihče sicer ne ve, kdaj je bila žoga prvič uporabljena, vendar so v staroveški grobnici nekega egiptovskega otroka našli kamnite keglje, proti katerim se je podobno kakor pri kegljanju zakotalilo kamnito kroglo.

Pred več kot tremi tisočletji so v Grčiji poznali kamnite joje in po dokazih sodeč, so jih morda uporabljali tudi v stari Kitajski. Otroci v Rimu so se igrali z lutkami in slonovinastimi geometrijskimi liki, ki so jih zlagali skupaj. Grški in rimski dečki so se igrali tudi z miniaturnimi vozovi, kar kaže, da so vozila priljubljena igrača že vrsto let. V nekem muzeju imajo razstavljeno glineno živalsko figuro na kolesih, ki bi utegnila biti igrača iz stare mehiške kulture. Zanimivo pa je, da drugače niso našli nobenih drugih koles, ki bi bila povezana s to kulturo. V srednjem veku so živalske mehurje napolnili z zrakom in tako so nastale ovalne ali okrogle žoge. Te so, podobno kakor pri sodobnih različicah nogometa, brcali ali nesli proti golu.

Kasneje, v 18. stoletju, so se v Angliji v izobraževalne namene domislili sestavljank, ki so postale zelo priljubljene na začetku 20. stoletja. Takrat so postajale priljubljene tudi voščenke. Samo v Združenih državah je neko podjetje vse od svojega začetka izdelalo več kot sto milijard voščenk. Kot ste lahko videli, nekatere sodobne igrače izvirajo iz daljnje preteklosti in so pomembno vplivale na življenje ljudi.

Čemu igra in igrače?

»Igra je naravna dejavnost vsakega majhnega otroka. Nudi številne priložnosti tako za učenje kot za telesno, duševno in socialno rast. Če je igra otrokovo delo, potem so igrače njegovo orodje in primerne igrače mu lahko pomagajo njegovo delo opraviti dobro.« Tako je neka vladna agencija v vodniku o izbiri primernih igrač opisala, kako pomembne so igrače.

Seveda je glavni razlog za tolikšno priljubljenost igrač ta, da se je z njimi zabavno igrati. Ne glede na to, pomembno prispevajo k otrokovemu razvoju. Razmislite samo o nekaj primerih: ko otrok potiska voziček na palico, krepi svoje gibalne sposobnosti. Ko preskakuje kolebnico, izboljšuje koordinacijo. Ko stoji na eni nogi in z drugo brcne žogo ali ko vozi kolo, se uči obdržati ravnotežje. In  ko gradi s kockami ali slika, se uči delati natančne gibe.

Kaj pa otrokov um? Jezikovne sposobnosti se izboljšujejo, ko otrok med igro, morda med preskakovanjem kolebnice ali lovljenjem, poje in recitira pesmice. Miselne in ustvarjalne sposobnosti se spodbujajo s tem, da otrok iz kock sestavi kakšen predmet, ravna po navodilih za družabno igro, postavi koščke sestavljanke na pravo mesto, zaigra zgodbo ali se igra preoblačenje. Isto se zgodi, ko igra na glasbila ali se zabava z likovnimi igrami.

Nič manj pomembno ni, da igra otrokom pomaga razviti socialne veščine – kako se pogovarjati z drugimi. Tega se denimo naučijo, ko sodelujejo s svojo skupino pri igrah z žogo. Doktor Bruce Duncan Perry, dr. med., pravi: »Otrok se prične zavedati tistih okoli sebe in lahko postane bolj empatičen in manj sebičen. Ko se otroci igrajo z vrstniki, se naučijo sistema družbenih pravil, med drugim tudi kako se v družbenem okolju nadzorovati in prenesti svoje frustracije.«

Poleg tega otroci pri igranju posnemajo to, kar vidijo početi odrasle. Grški filozof Aristotel je dejal: »Posnemanje je ljudem prirojeno že od otroških let.« Da, otrok v igri posnema veliko vsakodnevnih aktivnosti in se jih tako uči. Zlahka si predstavljamo deklico, ki z zibanjem uspava svojo punčko, prav kakor bo veliko pozneje delala s pravim dojenčkom. Ali pa morda pripravlja namišljeno kosilo za svoje male prijatelje. Podobno dečki, ko vozijo  svoje avtomobilčke in pri tem celo oponašajo zvok motorja, vadijo za pravo vožnjo. Toda ko za svoje otroke izbirate igrače, je dobro, da upoštevate nekaj dejavnikov. Zakaj?

Igrače izbirajte skrbno

»Današnje igrače spodbujajo stališče nasilne, brezpravne družbe,« je pisalo v londonskem časopisu The Daily Telegraph. Čeprav se ta trditev ne nanaša na vse igrače, je vse običajnejše opaziti manj klasičnih igrač in več »popačenih, mišičastih likov [. . .] nasilnega videza«, je pisalo v članku mehiškega časopisa La Jornada. V članku navajajo profesorico in raziskovalko z avtonomne univerze v Xochimilcu, Patricio Ehrlich, ki pravi, da večina igrač na tržišču širi ideologijo nadvlade, v kateri imajo prednost nasilje, sovražnost, moč, podreditev in strah.

Ameriško Nacionalno združenje šolskih psihologov potrjuje, da lahko izpostavljanje igračam, ki spodbujajo nasilje, »negativno učinkuje na otrokovo učenje in razvoj ter utegne imeti škodljive posledice«. Študije kažejo, da nasilne videoigre in računalniške igre lahko vzbudijo agresivno vedenje in vodijo v mladoletniško prestopništvo. Zato bi moral vsak odrasel človek, ki je odgovoren za otroka, pri izbiranju igrač skrbno pretehtati, katere so primerne. (Glej okvir na strani 26.)

Zaradi sodobnega tehničnega napredka so zdaj na voljo zelo raznovrstne igrače, tudi take z zapletenimi funkcijami. Toda te so morda predrage za družinski proračun, otroci se jih morda hitro naveličajo ali pa preprosto niso primerne. Leanne iz Avstralije, samohranilka s petimi otroki, pravi: »Na moje starejše fante vplivajo oglasi in pogosto prosijo za drage računalniške igre. Vendar je videti, da jim igranje na dvorišču s poceni kijem in gumijasto žogo nudi več ur zabave in rekreacije. Menim, da so preproste igrače najbolj vzdržljive in otroci lahko z njimi kar najbolj uporabljajo domišljijo.«

Zakaj si ne bi igrače izdelal kar sam?

Če si otrok in si ne moreš privoščiti najnovejših igrač, si še vedno lahko srečen tako, da uporabiš svojo ustvarjalnost in domišljijo. Marsikod po svetu si otroci, kakor si ti, sami izdelujejo igrače.

Poglej slike na teh straneh. Ali ni videti, da se ti otroci zabavajo? Sestaviti nekatere od teh »avtomobilčkov« ni tako preprosto. Zbrati moraš nekaj stare žice in jo ukriviti v pravilno obliko. Kolesa lahko narediš tako, da iz gume ali plastike izrežeš kroge. Kaj misliš o vlaku, ki ga narediš iz praznih tetrapakov od mleka ali soka? Kako bi ti bil všeč tovornjak, izdelan iz lesa? Včasih se je z igračami, kot je ta doma narejen skiro iz Afrike, mogoče celo voziti. Ti otroci menijo, da so zabavne lahko tudi poceni igrače. Poleg tega je zabavno že izdelovanje. Zakaj ne bi poskusil?

[Podčrtna opomba]

^ odst. 2 Imena so spremenjena.

[Okvir/slika na strani 26]

Dobra igrača je . . .

● ustrezna in varna glede na otrokovo starost, njegove sposobnosti in telesne zmožnosti;

● trdno sestavljena in vzdržljiva (otroci radi razstavijo stvari);

● privlačna in dovolj zanimiva, da pritegne otrokovo pozornost;

● tista, ki spodbuja otrokovo ustvarjalnost in domišljijo;

● po dostopni ceni;

● tista, ki ne vsebuje škodljivih snovi.

[Okvir/slika na strani 27]

Igrače so lahko nevarne, zato . . .

● naj ne bodo igrače starejših otrok na dosegu mlajših;

● skrbno preberite vse varnostne nalepke in navodila, po možnosti skupaj z otrokom;

● naučite otroka in njegove prijatelje, kako igrače pravilno uporabljati in pospraviti;

● se ogibajte zvočnih igrač, ki bi lahko presegle varen prag hrupa;

● redno pregledujte igrače (dostikrat je poškodovano igračo treba popraviti ali pa takoj zavreči);

● naj igrače, ki utegnejo biti nevarne, denimo igrače s konicami, orodje z ostrim robom in električne igrače, uporabljajo le starejši otroci pod nadzorom odraslih;

● pospravite igrače z drobnimi deli, da jih majhni otroci ne bi pogoltnili.

[Slika na strani 24]

Lev in jež na vozičku, drugo tisočletje pr. n. št., Iran

[Vir slike]

Lev in jež: Erich Lessing/Art Resource, NY

[Slika na strani 25]

Glinena punčka, ok. 600 pr. n. št., Italija

[Slika na strani 25]

Vrtavka, obdobje klasične Grčije, ok. 480 pr. n. št.

[Slika na strani 25]

Punčka iz koruznega ličkanja, kolonialna Amerika

[Slika na strani 25]

Voščenke, začetek 20. stoletja, Združene države

[Slika na strani 26]

Otroci z doma narejenimi igračami

[Navedba vira slike na strani 25]

Glinena punčka: Erich Lessing/Art Resource, NY; zgoraj: Réunion des Musées Nationaux/ Art Resource, NY; punčka iz koruznega ličkanja: Art Resource, NY