Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali je gibanje res potrebno?

Ali je gibanje res potrebno?

 Ali je gibanje res potrebno?

»Telesni vadbi namenite čas vsaj dvakrat na teden, da boste ostali v dobri kondiciji. Gibajte se 30 minut na dan. Ogibajte se alkohola, da bi preprečili rakava obolenja. Pijte alkohol, da boste zmanjšali tveganje za bolezni srca. Ali se vam kdaj zdi, da je dobronamernih nasvetov že kar preveč? Enkrat revije svetujejo eno, naslednji teden pa nekaj povsem drugega. [. . .] Zakaj znanstveniki niso enotnega mnenja? Zakaj je kava en teden nevarna, naslednji teden pa ni?« (Barbara A. Brehm, doktorica izobraževanja in profesorica športne vzgoje)

ZDRAVSTVENI strokovnjaki si pogosto niso edini glede prehrane in telesne kondicije. Mnoge ljudi bega poplava informacij o tem, kaj delati in česa ne, da bi ostali zdravi. Vendar pa je videti, da so, kar se tiče potrebe po zmerni telesni dejavnosti, znanstveniki povsem soglasni – če želite izboljšati svoje zdravje, se morate redno gibati!

Pomanjkanje zadostne telesne dejavnosti postaja danes resen problem, še posebej v industrijskih državah. V preteklosti je v takšnih državah veliko ljudi opravljalo težko fizično delo, pa naj je šlo za kmetovanje, lov ali gradnjo. Res je, da je bila našim prednikom velika količina telesnega napora, ki je bila potrebna za golo preživetje, pogosto breme in je celo skrajšala njihovo življenjsko dobo. V Encyclopædii Britannici piše, da »je bila v stari Grčiji in Rimu povprečna življenjska doba okoli 28 let«. V nasprotju s tem pa je bila ob koncu 20. stoletja življenjska doba v razvitih državah približno 74 let. Zakaj takšna sprememba?

Tehnika – blagoslov ali prekletstvo?

Ljudje so danes sorazmerno bolj zdravi in tudi živijo dlje kakor tisti, ki so živeli pred več stoletji. Delni vzrok za to je tehnična revolucija. Sodobne iznajdbe so spremenile način, kako kaj naredimo, in mnoga težaška dela so manj naporna. Medicina je naredila velik korak naprej v boju zoper bolezni, tako da se je zdravje večine ljudi izboljšalo. Vendar je v tem tudi nekaj ironije.

Medtem ko je sodobna tehnika sčasoma pripomogla k izboljšanju zdravja, je pri mnogih prav tako prispevala k sedečemu življenjskemu slogu. Ameriško združenje za srce je nedavno izdalo mednarodno statistično poročilo o boleznih srca in ožilja, v katerem razlaga, da »so gospodarski razvoj, urbanizacija, industrializacija in globalizacija vzrok za spremembe življenjskega sloga, ki prispevajo k nastanku bolezni srca«. Poročilo med glavnimi dejavniki tveganja navaja »telesno nedejavnost in nezdravo prehrano«.

V mnogih deželah se je pred samo 50 leti delaven moški potil za plugom, na banko v vasi se je odpeljal s kolesom, zvečer pa je doma kaj popravljal. Življenje njegovih vnukov pa je precej drugačno. Sodobni človek  morda v službi ves dan presedi za računalnikom, po skoraj vseh opravkih gre z avtomobilom, večer pa preživi pred televizijskim zaslonom.

Neka raziskava je pokazala, da so nekdaj švedski gozdarji sekali drevesa in premikali hlode, za kar so porabili do 7000 kalorij dnevno, danes pa samo opazujejo, kako vrhunski stroji opravijo večino težkega dela. Nekoč so številne ceste po svetu zgradili in vzdrževali s krampi in lopatami. Sedaj pa celo v državah v razvoju buldožerji in drugi težki stroji kopljejo in lopatajo.

Ponekod na Kitajskem skuter postaja vse bolj priljubljeno prevozno sredstvo in tako počasi, vendar vztrajno izpodriva kolo. V Združenih državah je 25 odstotkov vseh poti, ki jih ljudje opravijo, krajših od 1500 metrov in od teh jih do 75 odstotkov naredijo z avtomobilom.

Sodobna tehnika je ustvarila tudi generacijo otrok, ki veliko časa presedijo. Neka študija je pokazala, da bolj ko videoigre postajajo »zabavne in realistične, dlje časa otroci [. . .] preživijo s svojimi igralnimi konzolami«. Podobno je bilo ugotovljeno glede gledanja televizije in drugih oblik sedečega razvedrila za otroke.

Biti nedejaven pomeni tvegati

Drastično zmanjšanje telesnega napora je vodilo v mnoge težave s telesnim, duševnim in čustvenim zdravjem. Na primer britanska agencija za zdravje je pred nedavnim poročala: »Telesno nedejavni otroci so v nevarnosti, da bodo imeli manj samospoštovanja, močnejše občutke tesnobe in višjo stopnjo stresa. Pri teh otrocih je tudi večja verjetnost, da bodo kadili in uživali droge. Nedejavni delavci so pogosteje odsotni z dela kot dejavni. V poznejših letih nedejavni ljudje izgubijo vitalnost in prožnost, potrebni za dnevne aktivnosti. Zaradi tega mnogi postanejo odvisni od tuje pomoči in so slabšega duševnega zdravja.«

Cora Craig, predsednica Kanadskega inštituta za raziskovanje življenjskega sloga in telesne pripravljenosti, razlaga, da »so Kanadčani danes v službi veliko manj telesno dejavni, kot so bili včasih. [. . .] Na splošno telesna aktivnost upada.« Kanadski časopis Globe and Mail poroča: »Približno 48 odstotkov Kanadčanov ima prekomerno telesno težo, vštevši  15 odstotkov tistih, ki so zelo debeli.« V časopisu še piše, da je v Kanadi 59 odstotkov odraslih telesno nedejavnih. Zdravnik Matti Uusitupa z univerze v Kuopiu na Finskem svari, da »se število obolelih za sladkorno boleznijo tip 2 po svetu tako hitro širi zaradi vse več debelosti in premalo gibanja«.

V Hongkongu je neka nedavna raziskava pokazala, da je med ljudmi, starimi nad 35 let, približno 20 odstotkov vseh smrti mogoče povezati s pomanjkanjem telesne dejavnosti. Študija, ki jo je vodil profesor in zdravnik Tai-Hing Lam s Hongkonške univerze, objavljena pa je bila leta 2004 v Annals of Epidemiology, je dognala, da med Kitajci, ki živijo v Hongkongu, »telesna nedejavnost predstavlja večjo nevarnost kakor kajenje tobaka«. Raziskovalci predvidevajo, da bo ostali del Kitajske »prav tako priča podobno visoki smrtnosti«.

Ali je ta zaskrbljenost upravičena? Ali telesna nedejavnost res lahko škoduje našemu zdravju, celo bolj kot kajenje tobaka? Splošno sprejeto je, da so nedejavni ljudje v primerjavi z dejavnimi bolj nagnjeni k višjemu krvnemu tlaku, h kapem in srčnim infarktom, prej se jim pojavijo določene vrste raka ter se bolj nagibajo k osteoporozi in debelosti. *

The Wall Street Journal poroča: »Na vseh celinah, tudi tam, kjer je nedohranjenost v razmahu, zaskrbljujoče hitro narašča število bodisi pretežkih bodisi hudo debelih ljudi. Glavni krivec za to je ista kombinacija visokokalorične  hrane in telesne nedejavnosti, ki podžiga epidemijo debelosti v ZDA.« Zdravnik Stephan Rössner, profesor zdravstvenega vedenja z Inštituta Karolinska v Stockholmu na Švedskem, se strinja in gre tako daleč, da trdi: »Na svetu ni države, kjer ne bi bilo vse več ljudi s prekomerno telesno težo.«

Svetovni problem

Jasno je, da je za naše dobro počutje nujen načrt zmerne telesne dejavnosti. In čeprav se dosti govori o nevarnostih telesne nedejavnosti, ostaja velik del svetovnega prebivalstva praktično nedejaven. Svetovna zveza za srce je mnenja, da je od 60 do 85 odstotkov ljudi na svetu, »še posebej deklet in žensk, premalo telesno dejavnih, da bi to koristilo njihovemu zdravju«. Ta organizacija trdi, da »tudi skoraj dve tretjini otrok nista dovolj dejavni, da bi bilo to zdravju koristno«. V Združenih državah ima približno 40 odstotkov ljudi sedeč življenjski slog in skoraj polovica mladih, starih od 12 do 21 let, se ne ukvarja z redno intenzivno dejavnostjo.

Študija, v kateri so preučevali razširjenost sedečega življenjskega sloga v 15 evropskih državah, je pokazala, da je delež nedejavnih ljudi od 43-odstoten na Švedskem do 87-odstoten na Portugalskem. V brazilskem mestu São Paulo ima sedeč življenjski slog približno 70 odstotkov prebivalcev. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) poroča, da se »podatki, zbrani z zdravstvenimi raziskavami po svetu, presenetljivo ujemajo«. Potem ne bi smeli biti presenečeni, da po ocenah zaradi vzrokov, povezanih s telesno nedejavnostjo, vsako leto umreta dva milijona ljudi.

Zdravstveni strokovnjaki so zaradi tega trenda zaskrbljeni. Vladne agencije po svetu so se na to odzvale z uvajanjem različnih programov, s katerimi želijo javnost poučiti o koristih zmerne telesne dejavnosti. Avstralija, Japonska in Združene države upajo, da bodo do leta 2010 dosegle 10-odstotno povečanje telesne dejavnosti pri svojih državljanih. Škotska si je do leta 2020 zastavila cilj, da bi se 50 odstotkov njenih prebivalcev redno ukvarjalo s kakšno telesno dejavnostjo. V poročilu SZO piše, da »so nacionalnim programom telesne dejavnosti pozornost posvetile tudi naslednje države: Mehika, Brazilija, Jamajka, Nova Zelandija, Finska, Ruska federacija, Maroko, Vietnam, Južnoafriška republika in Slovenija«.

Kljub naprezanju vladnih in zdravstvenih organizacij je konec koncev za svoje zdravje odgovoren vsak sam. Vprašajte se: ‚Ali sem dovolj telesno dejaven? Se dovolj gibam? Če ne, kaj lahko naredim, da bi se osvobodil sedečega življenjskega sloga?‘ Naslednji članek vam bo pokazal, kako lahko postanete telesno dejavnejši.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 16 Telesna nedejavnost lahko znatno poviša tveganje za nekatere smrtno nevarne bolezni. Denimo po mnenju Ameriškega združenja za srce telesna nedejavnost »podvoji tveganje za bolezni srca in za 30 odstotkov poveča verjetnost, da se pojavi visok krvni tlak. Prav tako je dvakrat večja nevarnost, da [nedejavni] umrejo zaradi SŽB [srčnožilnih bolezni] ter kapi.«

[Okvir na strani 4]

Finančno breme nedejavnosti

Mnoge vlade in zdravstvene organizacije so zelo zaskrbljene zaradi finančnega bremena, ki ga telesna nedejavnost nalaga družbi.

Avstralija – V tej državi znašajo letni stroški zdravljenja, ki je povezano s telesno nedejavnostjo, približno 283 milijonov evrov.

Kanada – Po poročilu organizacije Svetovne zveze za srce je imela Kanada v samo enem letu za več kot 1,5 milijarde evrov zdravstvenih stroškov, »ki jih je mogoče pripisati telesni nedejavnosti«.

Združene države Amerike – V letu 2000 so v Združenih državah porabili astronomskih 56 milijard evrov za zdravljenje bolezni, ki so neposredno povezane s telesno nedejavnostjo.

[Okvir/slika na strani 5]

Otroci potrebujejo gibanje

Nedavne raziskave kažejo, da se vse več otrok ne ukvarja redno s telesno dejavnostjo. Nedejavnih je več deklet kot fantov. Videti je, da pri otrocih raven telesne dejavnosti z odraščanjem upada. V nadaljevanju so navedene nekatere od številnih koristi redne telesne dejavnosti za otroke:

● razvoj močnih kosti in mišic pa tudi zdravih sklepov,

● preprečevanje prekomerne telesne teže in debelosti,

● preprečevanje oziroma zaviranje težav z visokim krvnim tlakom,

● preprečevanje sladkorne bolezni tip 2,

● večje samospoštovanje ter preprečevanje tesnobnosti in stresa,

● pridobivanje dejavnega življenjskega sloga v otroštvu lahko prepreči sedeč življenjski slog v odrasli dobi.

[Okvir/slika na strani 6]

Boljše zdravje za starejše

Pravijo, da bolj ko je človek v letih, bolj mu bo koristil načrt zmerne vadbe. Kljub temu se mnogi starejši ljudje obotavljajo ukvarjati z rednimi telesnimi dejavnostmi, saj jih je strah, da se bodo poškodovali ali slabo počutili. Res je, da je dobro, da se pred pričetkom programa naporne vadbe posvetujejo s svojim zdravnikom. Vendar strokovnjaki menijo, da lahko starostnikom telesna dejavnost osupljivo izboljša kakovost življenja. Navajamo nekatera področja, ki se bodo z rednim gibanjem verjetno izboljšala:

● umska zbranost,

● ravnotežje in prožnost,

● čustveno zdravje,

● hitrost okrevanja po bolezni ali poškodbi,

● delovanje prebavil in jeter,

● presnova,

● imunski sistem,

● kostna gostota,

● nivo energije.